Šest mesecev po sprejetju preselitvenih kvot za begunce iz Italije in Grčije, ki so razklale evropsko solidarnost, bodo voditelji držav in vlad EU ta teden ugotavljali, ali je pri reševanju begunske krize vendarle mogoče oblikovati skupno evropsko politiko. Kot skupni imenovalec se trenutno kažejo predvsem zaostrovanje azilnih zakonodaj, podaljševanje nadzora na notranjih schengenskih mejah in poskusi upočasnitve begunskega toka v Evropo.
Še pred četrtkovim vrhom bo migracijsko politiko krojila višegrajska četverica (Madžarska, Češka, Poljska in Slovaška), ki se bo ob petindvajsetletnici obstoja danes sešla v Pragi. Z močnim političnim sporočilom naj bi pozvala k popolni zapori makedonsko-grške meje za begunce, pri čemer so makedonskim oblastem pripravljene pomagati z dodatnimi policisti. Takšna zamisel očitno uživa podporo tudi v avstrijski politiki; obrambni minister Peter Doskozil bi namreč na makedonsko-grško mejo poslal do sto avstrijskih vojakov.
Podpora Cerarjevi pobudi vse večja
Zamisel višegrajske četverice je naletela na negodovanje Nemčije, ki še vedno stavi predvsem na upočasnitev begunskega toka na grško-turški meji. Podpredsednik vlade Sigmar Gabriel in zunanji minister Frank Walter Steinmeier (oba iz socialdemokratske stranke SPD) sta v pismu socialdemokratskim premierjem članic EU posvarila pred takšnimi enostranskimi nacionalnimi ukrepi, ki bi utegnili raztrgati EU, protestno noto so iz Berlina pred zasedanjem višegrajske četverice poslali tudi na Slovaško.
Poti za rešitev begunske krize bo osemindvajseterica iskala tudi na današnjem zasedanju zunanjih ministrov. Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec bo skušal kolege prepričati o podpori načrtu premierja Mira Cerarja, da se z napotitvami policistov iz držav članic na makedonsko-grški meji vzpostavi »druga obrambna linija« Evrope. To zamisel je na svoji nedavni balkanski turneji ves čas zagovarjal tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. »Podpora pobudi premiera je vse večja,« poudarjajo v Cerarjevem kabinetu. Pripravljenost, da na makedonsko mejo pošljejo policiste, so že pokazale višegrajska četverica, Avstrija, Hrvaška, Srbija in Bolgarija. Cerarjev predlog podpirata tudi Belgija in Nizozemska, ki pa se po navedbah v premierjevem kabinetu še odločata, na kakšen način bi ga izvajali.
Treba je preiti od besed k dejanjem
Cerar bo svojo pobudo predstavljal na številnih dvostranskih srečanjih ob robu zasedanja evropskega sveta, vsaj za zdaj pa je med predlaganimi sklepi vrha ni mogoče najti. Kot je spomnil Dirk Jan Vermeij, tiskovni predstavnik nizozemskega predsedstva EU, jo je že podprl predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in države pozval, naj na dvostranski ravni sklenejo dogovore o sodelovanju z Makedonijo.
Da bi še pred evropskim svetom prišlo do zapiranja meja, v kabinetu predsednika vlade ne pričakujejo, prepričani pa so, da bodo po njem začeli izvajati Cerarjev predlog. »Prevetriti bomo morali evropske sklepe in ugotoviti, zakaj se ne uresničujejo oziroma zakaj se uresničujejo tako počasi,« pred zasedanjem zunanjih ministrov in evropskih voditeljev napoveduje zunanji minister Karl Erjavec. Opozarja, da je za ukrepanje ostalo malo časa, saj se približuje pomlad, ko naj bi se dotok beguncev ponovno povečal. Slovenski zunanji minister predvideva, da bo nemška kanclerka Angela Merkel na četrtkovem vrhu povedala, kaj lahko Evropa pričakuje od akcijskega načrta s Turčijo za zajezitev migracij. »Za zdaj se zdi ta dogovor neučinkovit,« pravi Erjavec.
Tudi zato se številne evropske države pripravljajo na vnovično povečanje migrantskega toka in dodatne varnostne ukrepe na svojih mejah. Avstrijska notranja ministrica bo skupaj z obrambnim ministrom še ta teden sporočila, kako bi lahko okrepili mejni nadzor na avstrijski južni meji, predvsem ob gorskem prelazu Brenner na južnem Tirolskem. Madžarska je že napovedala, da bo po gradnji žičnate ograje na meji s Srbijo in Hrvaško enako prepreko postavila tudi na 448-kilometrski meji z Romunijo. Po Erjavčevem prepričanju bo treba doreči tudi, ali bo zaživela evropska ozemeljska in obalna straža, z ustanovitvijo katere so se evropski voditelji načeloma strinjali na decembrskem vrhu. »Stvari bo torej treba od besed spraviti v prakso. Če ukrepi ne bodo izpeljani, bo vsaka država ta problem reševala po svoje. To pa je najslabše,« ocenjuje slovenski zunanji minister. V kabinetu predsednika vlade kakšnih »čudežnih rešitev« na tokratnem evropskem svetu sicer ne pričakujejo.
Nemčija doživela hladen tuš iz Pariza
Še preden bodo evropski voditelji sedli za skupno mizo, bo potekal še tretji mini vrh »koalicije voljnih« držav, v kateri taktirko držita predvsem Avstrija in Nemčija. Naša država vabila včeraj še ni prejela, ga pa pričakuje danes. Enajst držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, bo s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem razpravljalo tako o izvajanju turškega načrta za zajezitev migracij kot tudi o prostovoljni preselitvi sirskih beguncev v posamezne države članice EU.
Pozno jeseni je bilo še mogoče slišati, da naj bi države, če bodo ustavili begunski tok v Evropo, v letu dni prostovoljno sprejele od 250.000 do pol milijona beguncev. Zdaj se je številka bistveno zmanjšala in se giblje med 10.000 in 50.000. Tako obveznim kot prostovoljnim preselitvam odločno nasprotujejo države višegrajske četverice. Nemčija je pred mini vrhom, na katerega se trudi privabiti tudi francoskega predsednika Francoisa Hollanda, doživela hladen tuš iz Pariza. Kot je namreč pojasnil premier Manuel Valls, je Francija pripravljena sprejeti 30.000 beguncev, za katere so se dogovorili s preselitvenimi kvotami, ne pa tudi dodatnih beguncev.
