Slovenija je med redkimi evropskimi državami, ki evropski komisiji še niso sporočile, koliko beguncev nameravajo prevzeti v okviru lani dogovorjenih kvot. Komisija je včeraj objavila seznam vseh držav članic, iz katerega je razvidno, da od 567 predvidenih mest za premestitev beguncev iz Italije in Grčije naša država še ni ponudila niti enega. Število premestitev sicer ni obvezno, temveč okvirno. Državni sekretar pri ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je včeraj zatrdil, da bo vlada v Bruselj poslala ponudbo do konca februarja, in sicer za sprejem dvajsetih beguncev. S tem naj bi Slovenija izpolnila decembrsko obljubo.
Nekateri imajo alibi, Slovenija (še) ne
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je včeraj vse države članice opozoril, da so se dogovorile, da si bodo pravično razdelile 160.000 migrantov. Doslej so jih premestile le 218 iz Grčije in 279 iz Italije. Grčijo naj bi države EU razbremenile za 63.000 beguncev, Italijo pa za dobrih 34.000. Preostale naj bi v Evropo pripeljali neposredno s konfliktnih območij oziroma jih razmestili iz nekaterih drugih preobremenjenih članic EU.
Poleg Slovenije številk niso sporočile še Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Slovaška. Avstrija in Madžarska imata alibi, saj sta poleg Švedske lani proporcionalno prejeli največ prošenj za azil. Tudi Madžarska in Švedska sta kandidatki za to, da bi druge države od njiju prevzele begunce, ki jih je tam preveč, vendar ustreznih preračunov kvot in posledičnih odločitev na ravni EU še ni.
Grčiji še tri mesece, potem schengen pade
V objavljenih poročilih evropske komisije o izvajanju migracijskih ukrepov je Bruselj ostro kritiko naslovil predvsem na Grčijo. Letela je predvsem na prepočasen odziv države na begunsko krizo in varovanje zunanjih schengenskih meja. Na zasedanju veleposlanikov držav članic pri EU so Grčiji naložili še niz ukrepov za izboljšanje nadzora na zunanji meji v prihodnjih treh mesecih. Če se to ne bo zgodilo, bodo države verjetno sprožile 26. člen schengenskega zakonika, ki jim omogoča, da nadzor na notranjih mejah podaljšajo za do dve leti. To bi pomenilo konec schengna.
Od petih žariščnih točk na Egejskih otokih trenutno popolnoma deluje zgolj ena. Grčija še vedno tudi ni vzpostavila 30.000 dodatnih namestitvenih kapacitet za begunce, do izpolnjenega cilja jim manjka še več kot 12.000 dodatnih postelj za migrante. Ost kritike je bila usmerjena tudi v počasno in neustrezno vračanje ekonomskih migrantov. Ker je lani v Evropo skozi Grčijo vstopilo 800.000 migrantov, se evropski komisiji zdi prenizka številka 20.000 migrantov, ki jih je Grčija vrnila v države izvora. Grčija je sicer izboljšala azilne postopke in nastanitvene kapacitete za begunce, potem ko je evropsko sodišče leta 2011 presodilo, da se zaradi slabih razmer drugod v Evropi zavrnjenih beguncev ne sme vračati v Grčijo.
Nekoliko prizanesljivejši so bili do Italije, ki od lani ni več glavna vstopna točka migrantov v Evropsko unijo. Registracija prispelih beguncev z odvzemom prstnih odtisov je dosegla 87 odstotkov, kar so v evropski komisiji pozdravili.
