Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec mora oditi s čela KPK, je prepričana predsednica ZaAB in nesojena evropska komisarka Alenka Bratušek. Razloga za odstop ni, pa ji odgovarja Štefanec.
Za nove napetosti med komisijo in Bratuškovo je krivo upravno sodišče, ki je odpravilo ugotovitve KPK v zvezi s kandidaturo takratne premierke za evropsko komisarko. Komisija pod vodstvom Štefaneca je namreč menila, da bi se morala takratna predsednica vlade izločiti iz odločanja o kandidatih za člana komisije EU ali pa o tem obvestiti KPK in se do njene odločitve umakniti iz zadeve, v kateri obstaja nasprotje interesov. Bratuškova je vseskozi vztrajala, da ni storila nič narobe, včeraj pa je poudarila, da ji je bila storjena nepopravljiva osebna in politična škoda ter da je želel Štefanec kot predsednik KPK na njenem primeru zgraditi svoj ugled. Odvetnik nekdanje premierke Jožef Klavdij Novak pa je pojasnil, da je upravno sodišče odločitev KPK ocenilo kot arbitrarno in samovoljno, v več fazah postopka pa da je prišlo do posega v ustavne pravice Bratuškove.
Ribičič in Pirnat na nasprotnih bregovih
Štefanec se z odločitvijo upravnega sodišča ne strinja in je že napovedal pritožbo. Kot poudarja, je sodišče kljub opozorilom KPK ignoriralo sodbo vrhovnega sodišča, v kateri se je to »povsem nedvoumno opredelilo do statusa oseb, ki jih tako ali drugače obravnava KPK«. Šlo naj bi za odločanje o poročilu KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše. »Vrhovno sodišče se je opredelilo do zakonitosti postopka, ki teče pred komisijo, in prav tako se je opredelilo do dolžnosti, da komisija kogar koli obvešča o postopku, o stanju postopka in kdaj je komisija to dolžna storiti,« poudarja Štefanec. Bratuškovi nikakor niso bile kršene človekove pravice, je prepričan predsednik KPK.
Mnenja, ali je Bratuškova ob odločanju o kandidaturi za evropsko komisarko ravnala v nasprotju interesov, so v pravniških vrstah različna. Po oceni profesorja na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča ni prepričljiva razlaga, po kateri predsednica vlade krši zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, če se ne izloči iz postopka določanja kandidatke za evropsko komisarko, ker se sama poteguje za to funkcijo. »Obravnavati predsednico vlade kot kršiteljico določb zakona o nasprotju interesov in njeno glasovanje kot poskus pridobiti si nedovoljeno zasebno korist po mojem mnenju temelji na napačni razlagi ustave in zakona,« je zapisal v članku, objavljenem v Pravni praksi. Absurdnost očitka KPK na račun Bratuškove je ponazoril z vprašanji, ali je morda kršil zakon poslanec, ki je hkrati predsednik največje parlamentarne stranke, ko je postal kandidat za predsednika vlade in je glasoval za svojo lastno izvolitev. Bi se moral izločiti iz obravnave o tem, kdo naj bo predsednik vlade?
Ribičič tudi poudarja, da zaradi ustavnega položaja predsednika vlade izločitev premierja iz odločanja njegove lastne vlade ni nekaj vsakdanjega. »Poleg tega je vprašljiv učinek take izločitve, saj lahko predsednik vlade vsak trenutek predlaga zamenjavo vsakega od ministrov svoje vlade. Zato bo njegov vpliv enak ali celo večji, kadar bo vlada odločala v njegovi senci, kot če je na seji osebno navzoč.«
Bratuškova tudi pod drobnogledom organov pregona
Po mnenju profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Rajka Pirnata izvolitve predsednika vlade v DZ in imenovanja ministrov v njem ni mogoče enačiti s primerom odločanja predsednice vlade o lastni kandidaturi za članico komisije EU. »Pri izvolitvi predsednika vlade je bistvena okoliščina, da zasebni interes kandidata, ki je v tem, da želi osebno postati predsednik vlade, ni v nasprotju z javnim interesom, da je izvoljen predsednik vlade, ki uživa podporo več kot polovice poslancev. Predlog za izvolitev predsednika vlade oblikuje predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin in ga predloži DZ,« je prav tako v Pravni praksi zapisal Pirnat. Povsem drugačen je po njegovem prepričanju položaj, ko vlada na seji, ki jo vodi premierka, sama oblikuje predlog kandidatke za evropsko komisarko.
Kot je znano, je Bratuškova zaradi bruseljske zgodbe tudi pod drobnogledom organov pregona. Lani poleti so kriminalisti na tožilstvo vložili kazensko ovadbo, v kateri ji očitajo zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Specializirano tožilstvo je po poročanju STA ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagalo, naj zoper eno osebo, torej najbrž Bratuškovo, opravi posamezna preiskovalna dejanja. Kako se je sodišče odločilo, ni znano, saj skladno s sodnim redom odločitve ne morejo razkriti.
