Eko sklad mora izpolnjevati svoje naloge, saj pomembno prispeva k varovanju okolja, zmanjševanju sive ekonomije, ustvarjanju delovnih mest, uporabi strateških virov..., so včeraj ugotavljali poslanci državnega zbora. A da teh nalog sklad morda ne izvaja najbolje, ker ima 39 zaposlenih preveč dela z medsebojnim obračunavanjem, obtoževanjem in pisanjem anonimk, večine članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor očitno ni preveč zaskrbelo. Gre za vprašanja, ki so v pristojnosti drugih institucij, recimo protikorupcijske komisije, policije, nadzornega sveta sklada..., so ugotavljali koalicijski poslanci.
Očitki neutemeljeni
S tem so se izognili temeljitejši obravnavi očitkov, ki jih je SDS kot predlagateljica izredne seje nanizala na račun Hinka Šolinca, nekdanjega nadzornika sklada, ki je po julijski krivdni razrešitvi Milenka Ziherla najprej kot v. d. in zdaj še kot direktor s polnimi pooblastili prevzel vodenje sklada. Hkrati so bili poslanci zadovoljni s Šolinčevimi razlagami, da je zaradi slabega dela krivdno razrešeno vodjo sektorja za nepovratna sredstva Vesno Črnilogar imenoval nazaj na to mesto, ker sploh ni bila krivdno razrešena, da je nekdanji direktor sklada Franc Beravs kredit dobil lepo po vrsti in ne mimo nje, pa da je roke za izvedbo naložb podaljševal, ker je to v primeru opravičenih razlogov običajna praksa sklada in jo dovoljuje obligacijski zakonik... Glede razpisa za vodenje energetske mreže Ensvet je Šolinc pojasnil, da so tako ostre razpisne pogoje, da jih je lahko izpolnil zgolj dozdajšnji izvajalec projekta Gradbeni inštitut ZRMK, postavili, ker brez podpisanega dogovora z vsakim od 60 energetskih svetovalcev v mreži (od katerih so trije zaposleni na ZRMK) projekta sploh ne bi bilo mogoče izvajati. Zdaj bo mrežo vodil in koordiniral kar Eko sklad sam.
Za zamude kriva vlada
Dodatnih vprašanj Šolincu poslanci niso postavljali, podrobneje jih ni zanimala niti (ne)upravičenost Ziherlove razrešitve. Tudi ta se je namreč udeležil včerajšnje seje in povedal, da je enega poglavitnih razlogov za njegov odhod – zamude pri reševanju prispelih vlog za subvencije – povzročila kar vlada. Zaradi počasne reorganizacije podnebnega sklada in nenehnega spreminjanja odločitev, ko je najprej zahtevala subvencioniranje določenega ukrepa, pa si nato premislila, so bili razpisi letos objavljeni šele aprila oziroma junija, je opozoril nekdanji poslanec SDS.
»Na podlagi vseh prejetih anonimk si upam postaviti tezo, da je ta sklad podobno razsut kot KPK (komisija za preprečevanje korupcije, op. p.), če ne še bolj,« je ocenil poslanec ZL Franc Trček.
