Ministra za pravosodje in za kmetijstvo Goran Klemenčič in Dejan Židan naj bi danes razgalila krivca za prepozno oddano ničnostno tožbo, povezano z 8,7 milijona evrov vredno kaznijo, ki jo je evropska komisija obesila Sloveniji zaradi napak pri zapiranju Tovarne sladkorja Ormož. »Ne bomo dopustili, da bi kdor koli rekel, da je kriv sistem. Nekdo je za dva dni zamudil rok za vložitev tožbe (namesto 4. so jo vložili 6. marca 2015, op. p.), zato ga čakajo sankcije,« je bil včeraj odločen Dejan Židan.
Agencija: Mi nismo krivi
Ministra krivca za sladkorni polom Slovenije iščeta v dveh institucijah – v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je lastniku ormoške tovarne sladkorja izplačala evropski denar za njeno razgradnjo in bedela nad potekom razgradnje, ter na državnem pravobranilstvu, katerega naloga je bila na splošno sodišče EU v Luksemburgu vložiti tožbo zaradi izrečene kazni. A ker je bila tožba vložena dva dni prepozno, jo je sodišče zavrglo, uradniki obeh institucij pa zdaj igrajo pingpong in si podajajo krivdo za to zamudo.
V agenciji zagotavljajo, da so vse naloge opravili v dogovorjenih rokih, med drugim so predlog tožbe pravobranilstvu neformalno oddali že 20. februarja 2015, 23. februarja pa še po uradni poti – na uradni elektronski naslov. »S tem so bili z naše strani izpolnjeni vsi pogoji za pravočasno oddajo tožbe na sodišče, zakaj se je z vložitvijo čakalo na zadnje dni, pa ne vemo,« so nam pojasnili v agenciji.
Državno pravobranilstvo: Mi nismo krivi
Krivde za prepozno oddano tožbo ne priznavajo niti na državnem pravobranilstvu. Nasprotno, bumerang vračajo agenciji. Trdijo, da jih je z dejstvom, da je skrajni rok za vložitev tožbe 6. marec 2015 in ne 4., kot je ocenilo sodišče EU, seznanila prav agencija, ki jim je 29. januarja 2015 sporočila, da je bilo 24. decembra 2014 v uradnem listu EU objavljeno, da je evropska komisija Sloveniji izrekla 8,7 milijona evrov kazni zaradi nepravilnosti pri zapiranju ormoške tovarne sladkorja. Na pravobranilstvu hkrati zagotavljajo, da jim niti agencija niti vlada v času priprave tožbe nista povedali, da je bila Slovenija o kazni uradno obveščena že pred objavo te informacije v uradnem listu EU. To se je zgodilo 22. decembra 2014 prek stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju in to je bil tudi datum, od katerega je sodišče EU štelo dvomesečni rok za vložitev tožbe.
Vlada je sklep o tem, da gre Slovenija v tožbo proti evropski komisiji zaradi sladkorne kazni, sprejela 12. februarja 2015. Agencija je prvi osnutek tožbe državnemu pravobranilstvu predložila 18. februarja, dokumentacijo, ki je bila podlaga za tožbo, pa pet dni kasneje. »Do izteka roka za vložitev tožbe je imel državni pravobranilec za delo pri tej zadevi na razpolago le dvanajst delovnih dni,« poudarjajo na pravobranilstvu. Prepričani so tudi, da je bila možnost za uspeh v sladkorni tožbi pred splošnim sodiščem EU zelo majhna, saj je Slovenijo doletela kazen zato, ker po razgradnji tovarne njeni lastniki niso odstranili silosov za shranjevanje sladkorja, kar bi po mnenju evropske komisije morali storiti, saj so iz Bruslja dobili denar za to. »Z vloženo tožbo bi Republika Slovenija torej morala dokazati, da je bila odločitev evropske komisije nezakonita,« opozarja državno pravobranilstvo.
