Obrambni ministri članic severnoatlantskega zavezništva so pričakovano začeli novo pomorsko operacijo Nata v Egejskem morju, s katero naj bi pomagali zajeziti dotok beguncev v Evropsko unijo. Zanjo sta sprva zaprosili Nemčija in Turčija, Grčija pa je bila zadržana do Natovih patrulj v svojih ozemeljskih vodah. A nazadnje so grški pomisleki izpuhteli, saj so se dogovorili, da niti grška niti turška mornarica ne bosta patruljirali v akvatoriju svoje sosede, s čimer so se izognili morebitnemu prejudiciranju dolgoletnih mejnih sporov na številnih odsekih morske meje.
Tri ladje že na poti v Egejsko morje
»Cilj operacije je sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za zajezitev nezakonitega tihotapljenja ljudi in nezakonitih migracij. Naš namen ni ustavljanje ali vračanje begunskih čolnov, temveč zbiranje informacij, da bi se lahko zoperstavili tihotapljenju ljudi in kriminalnim omrežjem,« je odločitev zavezništva pojasnil Jens Stoltenberg, generalni sekretar Nata. Odločitev severnoatlantskega zavezništva, da priskoči na pomoč Evropski uniji, je doslej najjasnejše znamenje, kako nemočna je integracija pri obvladovanju migrantskega toka proti zahodni Evropi.
Nova Natova misija v Egejskem morju se od potekajoče evropske pomorske operacije Sophia, pri kateri z ladjo Triglav sodeluje tudi Slovenija, bistveno razlikuje. Natove ladje namreč nimajo mandata za reševanje beguncev, kar je sicer ob zbiranju informacij o tihotapskih združbah temeljni namen operacije Sophia. Kljub temu bi v primeru klicev v sili z begunskih čolnov Natove ladje morale ukrepati in v skladu z mednarodnim pomorskim pravom ponuditi pomoč plovilom v stiski.
Takoj po napovedi Jensa Stoltenberga, generalnega sekretarja Nata, se je druga pomorska Natova skupina, ki jo sestavljajo tri ladje pod nemškim poveljstvom, odpravila proti Egejskemu morju. Po ekspresni odločitvi je torej sledila še ekspresna napotitev. Nemška bojna ladja Bonn, turška Barbaros in kanadska Fredericton so zaplule proti egejskim ožinam med grškimi otoki in turško celino. Dolge poti do območja delovanja ne bodo imele. Prejšnji teden so namreč s turško mornarico v vzhodnem Sredozemlju izvajale pomorske vaje, včeraj pa so plule v bližini Cipra. Na grško-turški morski meji bodo zbirale informacije o plovnih poteh tihotapcev in z njimi oskrbovale turško ter grško mornarico. Prav tako bodo Natova nadzorna letala preletavala mejno območje med Turčijo in Sirijo ter zbirala informacije o begunskem toku, ki se zaradi stopnjevanja Al Asadovih vladnih sil na Alep sedaj steka proti meji s Turčijo.
Slovenija na misijo s Triglavom?
»Zdaj je pomembno, da ukrepamo hitro,« je po zasedanju obrambnih ministrov dejala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Posebna odobritev nemškega bundestaga za vojaško operacijo po njenih besedah ne bo potrebna, saj bodo ladje v akvatoriju članice Nata izvajale zgolj nadzorno dejavnost in zbirale informacije. Več Natovih članic je sicer že ponudilo, da novo misijo okrepijo s svojimi plovili. Za nadzor nad grško-turško mejo bi potrebovali vsaj sedem ali osem ladij.
K operaciji namerava pristopiti Danska, verjetno tudi Nizozemska, zagotovo pa bo v njej sodelovala Slovenija. Kot je po zasedanju obrambnih ministrov pojasnila obrambna ministrica Andreja Katič, bi lahko Slovenija vnovič ponudila ladjo Triglav, ki se ji sicer izteče mandat za sodelovanje v operaciji Sophia sredi marca. Dokončno obliko sodelovanja Slovenije bodo še določili. Še pred tedni je bila Katičeva ob podaljšanju misije Triglavu za šest tednov precej skeptična (zaradi kadrovskih omejitev in drugih omejenih virov) glede tega, da bi se ladja letos znova odpravila na misijo.
