Prodajalci cigaret bodo morali po novem pridobiti licence, ob vztrajnih kršitvah zakonodaje, na primer prodaji mladoletnim, pa jih bodo lahko izgubili. Tako načrtujejo na ministrstvu za zdravje, kjer nameravajo predlog nove tobačne zakonodaje predstaviti še ta mesec. Ob tem želijo vsaj del denarja, ki se bo natekel iz licenčnin, nameniti preventivi, morda pa tudi zdravljenju posledic kajenja.

Nič več kajenja v avtu, ko je navzoč otrok

Koliko bodo licenčnine znašale, še niso dorekli. Nova zakonodaja pa prinaša tudi druge občutne spremembe, na primer popolno prepoved oglaševanja in zahtevo, da prodajalci tobačnih izdelkov nimajo razstavljenih na očeh potrošnikov. To bi lahko precej spremenilo sedanjo podobo trafik, zakrite pa bi morale biti tudi cigarete nad blagajnami v trgovinah. Če bo ostalo pri sedanjih načrtih, bo tobačna industrija tudi z embalažo težje nagovarjala najstnike in druge potencialne kupce. Škatlice cigaret bodo morale že zaradi uveljavljanja evropskih zahtev nositi slikovna opozorila, Slovenija pa bi po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav, na primer Francije, uvedla še enotno embalažo. Znamke cigaret bi bile na njej tako označene z enakimi črkami in v enaki barvi.

Bolj bodo nadzorovali elektronske cigarete, ki jih ljudje ne bodo več mogli uporabljati denimo sredi restavracije, nova zakonodaja pa bo razjasnila še nekatere dileme o dosedanjih omejitvah. Tako bo jasnejša definicija zaprtega prostora, s katero so imeli gostinci ob postavljanju zunanjih vrtov večkrat težave, gostje lokalov pa bodo lahko v kadilnicah le še kadili, ne pa tudi pili in jedli. Zakonodaja bo ob tem dodatno zavarovala otroke, ki jim tobačni dim močno škoduje. Kajenje v avtomobilih, kjer so lahko vsebnosti tobačnega dima posebno visoke, bo v navzočnosti otrok in mladostnikov do 18. leta prepovedano. Policisti, ki bodo voznika na primer ustavili zaradi drugega prekrška, mu bodo lahko zaradi kajenja ob otroku v avtu naložili dodatno globo.

Dosedanja zakonodaja je bila sprejeta leta 2007 v ministrskem mandatu Andreja Bručana, med drugim pa je prinesla prepoved kajenja v zaprtih prostorih lokalov. Prebivalci so danes zaradi tega bistveno redkeje izpostavljeni pasivnemu kajenju, v prvih letih po sprejemu pa se je na manj kot 20 odstotkov znižal tudi delež kadilcev med odraslimi prebivalci. A sčasoma ti vplivi izzveneli: po lanskih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kadi 24 odstotkov prebivalcev Slovenije med 15. in 64. letom. Še bolj sveži podatki pa kažejo celo, da se delež kadilcev približuje 30 odstotkom odraslih, so potrdili na ministrstvu za zdravje.

Ob sprejemu je bila sedanja slovenska zakonodaja med naprednejšimi v Evropi, a po skoraj desetletju jo je treba nadgraditi, ugotavlja Vesna Kerstin Petrič, ki na ministrstvu vodi sektor za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog. »S spremembami, ki jih predlagamo, želimo prebivalce opozoriti na nevarnosti kajenja in jih spodbuditi k ponovnemu premisleku. Hkrati želimo zagotoviti bolj dosledno spoštovanje zakonodaje,« je poudarila. Nataša Blažko, ki je na ministrstvu sodelovala pri pripravi nove zakonodaje, je ob tem spomnila, da tobačna industrija s privlačnimi embalažami, oglasi in drugimi prijemi najbolj cilja na mladostnike, ki še niso začeli kaditi ali pa so začeli nedavno. Pričakujejo, da bo paket dodatnih ukrepov industriji otežil »nabiranje« novih potrošnikov.

Okrepiti je treba preventivo in pomoč pri odvajanju

Vsak ukrep, ki zmanjšuje delež kadilcev, je dober ukrep, meni vodja slovenskega registra raka dr. Maja Primic Žakelj. »Najbolj je učinkovito, ko ne gre le za eno spremembo, ampak jih je veliko.« Po njenem je tudi že skrajni čas, da država vsaj del denarja, ki ga dobi na račun prodaje tobačnih izdelkov, usmeri v preventivo in podporo ljudem pri odvajanju od kajenja.

Vse to se bo družbi obrestovalo, tako kot so se številni dosedanji ukrepi, je poudarila. Zmanjševanje deleža kadilcev v zadnjih desetletjih se je z nekaj zamika na primer že pokazalo z zmanjševanjem obolevanja za rakom pljuč pri moških, pri katerih ga je po pogostosti prehitel rak prostate. »Če je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja kadila skoraj polovica moških, jih zdaj le še dobra četrtina,« je spomnila. Žal pa se je delež kadilk medtem povečeval pri ženskah. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje jih kadi 21 odstotkov, kar jih vse bolj približuje deležu kadilcev med moškimi. In medtem ko moški kajenje pogosto opustijo, ko vstopijo v srednja leta in jih začne skrbeti za zdravje, se pri kadilkah to zgodi redkeje, opaža Primic-Žakljeva. Ravno ženskam bi se bilo treba po njenem v prihodnje bolj posvetiti in jim ponuditi dodatne možnosti pomoči pri opuščanju kajenja.

Največ kadilcev med 25. in 34. letom

NIJZ, 2015

PODATKI

DELEŽ KADILCEV (%)

30

28,0

25,6

25,2

25

22,9

18,4

20

15

10

5

0

starostne

skupine

25-34 let

35-44 let

45-54 let

55-64 let

15-24 let