Skupina italijanskih biologov je pet let spremljala volkove v severni Italiji in ugotavljala, kateri dejavniki vplivajo na to, ali bodo volkovi plenili domače ali divje živali. Spoznali so, da volkovi iz stabilnih tropov redkeje napadajo domače živali in se v večji meri hranijo z naravnim plenom, torej z divjimi prašiči in srnjadjo. S tem povzročajo tudi manj konfliktov z živinorejci. Od preostalih dejavnikov, ki vplivajo na manjšo verjetnost napada volkov na živino, pa so Italijani izpostavili še bolje varovano živino, več srnjadi v okolju in manjše število pašnikov.
Paziti moramo na vodilni par v tropu
Da trajnostni odstrel volkov ni učinkovit ukrep in da se po odstrelu škoda pri domačih živalih lahko celo še poveča, so že pred tem objavili mnogi raziskovalci, ki so se z velikih zvermi ukvarjali v Severni Ameriki, Španiji in tudi pri nas. Zakaj se pri odstrelu poveča število škodnih primerov, v prejšnjih študijah niso natančneje raziskovali, sklepali pa so, da je razlog najverjetneje v rušenju strukture tropov. Zdaj so s prvo tovrstno študijo v Evropi to potrdili italijanski strokovnjaki. Dognali so, da so se živine v največ primerih lotili tisti volkovi, ki so zaradi nezakonitega lova izgubili svoj trop, ali pa mladi volkovi, ki so se odselili iz rodnega tropa.
Iz tega sledi, poudarjajo italijanski raziskovalci, da je treba ohranjati stabilnost volčjih tropov, če želimo zmanjšati škodo, ki jo povzročajo te velike zveri. Pri tem je pomembno predvsem preprečevanje lova – tako legalnega kot ilegalnega – vodilnega para v tropu; alfa par namreč predstavlja jedro tropa – že če pogine eden od njiju, trop običajno razpade. Če bo trop stabilen, navajajo v študiji, bo s svojega ozemlja pregnal samotarske volkove brez tropa (volkovi so namreč zelo teritorialni) in s tem zmanjševal verjetnost napada na domače živali. Poleg tega italijanski strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno ohranjanje oziroma povečanje gostote prostoživečih parkljarjev v okolju. Kjer je bila divjad v preteklosti iztrebljena, priporočajo ponovno naselitev.
Samotar težko ujame divjega prašiča
Italijanska študija po mnenju dr. Miha Krofla, raziskovalca z oddelka za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, pomembno izboljšuje razumevanje pojavljanja škode pri živini, ki jo povzročajo volkovi, in mehanizmov, ki so povezani s posledicami odstrela volkov. »Mnoge študije po svetu – tudi v Sloveniji – so v zadnjih letih pokazale, da odstrel volkov ni učinkovit ukrep za preprečevanje napadov na živino. Pogoste so bile celo opazke, da je ob sočasnem povečanju odstrela volkov več tudi škode pri drobnici. To je najverjetneje povezano s tem, da so stabilni tropi volkov bistveno uspešnejši pri lovu na divjad. Volk, ki je izgubil svoj trop, težko ujame na primer divjega prašiča, zato se pogosteje loti drobnice. Če ta ni primerno zaščitena, je zelo lahek plen tudi za osamljenega volka,« opozarja dr. Krofel.
V letošnji lovni sezoni je ministrstvo za okolje in prostor odredilo odstrel sedmih volkov. Konec lanskega oktobra sta društvo za ohranjanje naravne dediščine (DONDES) in pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) na upravnem sodišču vložila tožbo proti ministrstvu za okolje, s katero sta zahtevala razveljavitev pravilnika, ki dovoljuje odstrel volka. Odločitve upravno sodišče še ni sporočilo, je pa ugodilo zahtevi za začasno zadržanje izvajanja pravilnika. A štirje volkovi so bili ustreljeni že pred to odločitvijo, še en pa je bil pozneje povožen.
