Ko se je Ding Ning prejšnjo nedeljo sprehodil pred kamerami, vklenjen v lisice in ujet med dva krepka kitajska policista, je bil videti majhen. A še pred dobrim mesecem je živel velike sanje.
V zgolj 18 mesecih si je s partnerji nagrebel veliko bogastvo, sodelavce oblačil v dizajnerska oblačila in v glamuroznih blodnjah ciljal celo na Hollywood. Z Brunom Wujem, kitajskim pomembnežem iz sveta zabave, je snoval 1,6 milijarde dolarjev težak sklad za financiranje filmov. Na večerji v enem od prestižnih hotelov na Beverly Hillsu sta idejo še novembra predstavljala hollywoodskim vplivnežem. Kmalu zatem so se Ding Ningove sanje razblinile. Hollywood je zanj danes neznansko daleč, njegovo ime pa bo zasijalo s filmskega platna kvečjemu v filmu o največjem kitajskem finančnem prevarantu doslej.
140 milijonov evrov samo za darila
»Vse je bilo prevara… v resnici je šlo za tipično ponzijevo shemo,« je priznal Zhang Min, eden najtesnejših sodelavcev Ding Ninga v skupini Yucheng Group, ki je prek podjetja Ezubao s sladkimi obljubami in pretkanimi marketinškimi prijemi zapeljevala vlagatelje. Oškodovanih je okoli 900.000 vlagateljev, izpuhtelo je 6,8 milijarde evrov premoženja (50 milijard juanov).
Ezubao je bil največji igralec na hitro rastočem trgu spletnih posojilodajalcev, ki delujejo kot vezni člen med zasebnimi vlagatelji (največkrat podjetji) in posojilojemalci. Vlagateljem je obljubljal, da bodo za dana posojila prejeli obresti v višini od 9 do 15 odstotkov. Toda 95 odstotkov posojilojemalcev na drugi strani posla je bilo fiktivnih. Del denarja posojilodajalcev je Ezubao uporabljal za financiranje obresti tistih, ki so prej vstopili v shemo, preostanek se je stekal v roke Ding Ninga in njegovih pribočnikov. In tega ni bilo malo.
Samo za darila je zapravil okoli 140 milijonov evrov, kupoval je luksuzne avtomobile, 20 milijonov evrov vredno vilo s posestvom v Singapurju in 1,5 milijona evrov vreden prstan z roza diamantom. Sodelavcem je zviševal plače, da bi si lahko kupovali prestižne znamke in dajali vtis, da posel cveti. V nepotističnem manevru je svojemu bratu zvišal mesečno plačo za 55-krat, z 18.000 na milijon juanov (okoli 135.000 evrov).
Kolektivna blodnja pa je še kar trajala. Ezubao je užival zaupanje nekaterih največjih podjetij, kot je na primer spletni velikan Alibaba, ugajal je tudi najožjemu vodstvu kitajske komunistične partije. Na spletni strani kitajske vlade je bil julija lani objavljen intervju z Ding Ningom, takrat opevanim kot primer uspešnega podjetnika. Ezubao je prejemal nagrade, njegovi reklamni spoti so se vrteli na najbolj gledani državni televizijski postaji CCVT. Čudežni uspeh je sčasoma vendarle postal sumljiv. Oblasti so decembra lani zamrznile večji del sredstev Ezubaa. Preiskovalci so pozneje našli 80 vreč s 1200 dokumenti, ki so potrjevali prevaro – zakopani so bili šest metrov pod zemljo. Sledile so aretacije 21 ljudi. Vlagatelji so medtem protestirali v več velikih mestih, vendar kitajski mediji o zadevi dolgo niso smeli poročati.
Na obzorju že nove težave
Čeprav se kitajska ponzijeva shema po izgubljenih milijardah ne more meriti s prevaro Bernieja Madoffa, v kateri je izpuhtelo 65 milijard dolarjev, lahko na drugi strani povzroči precej večje gospodarske pretrese. Mnogi namreč menijo, da gre zgolj za vrh ledene gore na trgu spletnega posojilnega posredništva. Od 3600 igralcev v panogi naj bi jih bilo po oceni kitajske bonitetne agencije Dagong na robu bankrota kar 1250. Trg medtem raste. Obseg posojil, danih po spletu, se je po poročanju Bloomberga lani početveril na 149 milijard dolarjev in predstavlja vedno večji del 2600 milijard dolarjev vrednega kitajskega trga upravljanja premoženja.
Začetek razcveta kitajskega spletnega posojanja, ki dejansko omogoča, da zasebni vlagatelji posojajo, komur želijo, sega v leto 2012, ko so imela podjetja izredne težave pri najemanju posojil. Od 42 milijonov malih podjetij je lahko pri bankah najela posojilo zgolj peščica – trije odstotki. Zaradi tega se je začelo razraščati bančništvo v senci, kar Pekingu ni bilo pogodu. Rešitev za nadaljnjo spodbudo gospodarstva in podjetništva so kitajski voditelji videli v spletnem posojanju, ki naj bi bilo bolj transparentno od bančništva v senci. A danes je jasno, da je poskus spodletel.
Obstaja nevarnost, da je Ezubao šele prvi v vrsti finančnih škandalov, ki lahko pretrese kitajske finančne trge, kjer v zadnjih devetih mesecih ne manjka negativnih šokov in presenečenj.
