Negativne učinke ohlajanja kitajskega gospodarstva bi lahko evropska gospodarstva, tudi slovensko, občutila skozi kanal nižjega izvoza. Ker pa je Slovenija na Kitajsko neposredno vezana le s skromnih 0,6 odstotka celotnega izvoza, je ključno vprašanje, kaj se bo dogajalo z Nemčijo. Kitajska je za slednjo četrta največja zunanjetrgovinska partnerica, Nemčija pa med članicami EU največja izvoznica na Kitajsko.
Christian Dreger z berlinskega inštituta za ekonomska raziskovanja DIW pravi, da trenutno na kitajski borzi doživljamo psihološki moment. »Ne smemo pozabiti, da so v prvi polovici lanskega leta tečaji močno narasli. Zdaj delničarji unovčujejo dobičke. Res je, da takšno padanje vrednosti delnic, sploh velikih državnih podjetij, pomeni, da se bodo težje financirala, kar bo vplivalo na gospodarstvo, vendar s tveganji ne bi pretiraval,« ocenjuje Dreger, ki ga bolj kot kitajsko prilagajanje modela gospodarskega razvoja od izvozno do potrošniško usmerjenega skrbijo preostali svetovni pretresi, od nizkih cen nafte, ki destabilizirajo izvoznice, do begunske krize. »Kitajska bo še vedno beležila med šest- in sedemodstotno rast. To res niso desetodstotne rasti, a povejte mi, katera država še beleži tako visoko rast?«
Za Nemčijo in na splošno EU tako zaradi borznih turbulenc na Kitajskem Dreger ne vidi resničnih tveganj. Mednarodni denarni sklad (IMF) Kitajski letos in prihodnje leto napoveduje 6,3- oziroma šestodstotno rast. Nemčija naj bi letos in prihodnje leto zabeležila 1,7-odstotno gospodarsko rast, kar je nekoliko več, kot so napovedovali v prejšnji napovedi. Nemčija krepi investicije v gradbeništvu, povečuje pa se tudi zasebna potrošnja, ki naj bi bila letos pomemben motor rasti.
V Umarju in GZS optimistično previdni
Čeprav v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) borzni preplah na Kitajskem in pešanje kitajskega gospodarstva uvrščajo med največja tveganja za evropsko in posledično slovensko gospodarstvo, večjih neposrednih negativnih vplivov na slovensko gospodarstvo za zdaj ne vidijo. Bi pa lahko slovensko gospodarstvo posledice čutilo posredno. »Upočasnitev kitajske gospodarske rasti bi namreč vplivala na druge razvijajoče trge (v regiji) in s tem okrepila vpliv nižjega tujega povpraševanja za evrske države. Prav tako bi zmanjšanje kapitalskih tokov, do katerih bi najverjetneje privedla upočasnitev kitajske rasti, vplivalo na finančne trge oziroma gibanja valut, ki bi dodatno slabila konkurenčni položaj izvoznikov na Kitajsko,« pravijo v Umarju.
Slovenski dobavitelji, ki so na Kitajsko vezani predvsem z izvozom v Nemčijo, bodo tudi sicer kitajsko ohlajanje začutili z zamikom. Prvi bodo, kot pravi vodja analitske skupine Skep na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc, na udaru končni proizvajalci vozil. »Dobra novica je, da so trendi in pričakovanja na evropskem avtomobilskem trgu pozitivni: h kar nekaj investicijam v nove tehnologije in hitrejši razvoj je prispevala tudi nedavna dizelska afera. Zniževanje cen na borzi je običajno kazalnik nižjih dobičkov v dejavnosti, vprašanje je samo, kako hitro bo pritisk na stroške potoval navzdol po vrednostni verigi, kar je odvisno od tega, kdo je močnejši: dobavitelj s svojo kvaliteto ali proizvajalec z velikostjo nabave,« pojasnjuje Ivanc.
Pozitivna novica za izvoznike je, da Evropa na Kitajsko izvaža predvsem komponente z visoko dodano vrednostjo, ki nimajo veliko konkurence, medtem ko je proizvodnja množičnih vozil za lokalni kitajski trg že na Kitajskem. »Vozila najvišjega cenovnega razreda, katerih kupec je najvišji sloj, se naročajo neposredno iz Evrope,« pojasnjuje Ivanc, ki pravi še, da borzni preplah kitajskega gospodarstva ne more uničiti. Večina tujih investicij v državi je namreč v obliki naložb v tovarne in ne v dolžniške inštrumente. Hkrati ima Kitajska po ocenah poznavalcev na razpolago vsaj še eno enkratno devalvacijo valute v višini 15 odstotkov, s čimer lahko poveča trendno rast.
