Julian Assange, soustanovitelj Wikileaksa, ki je že od junija 2012 ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, je sporočil, da se je danes pripravljen predati, če mu delovna skupina Združenih narodov za samovoljna pridržanja ne bo dala prav. »Toda če bom zmagal in če bo ugotovljeno, da so vpletene strani ravnale nezakonito, pričakujem, da mi bodo takoj vrnili potni list in da me ne bodo več poskušali aretirati,« je dodal v današnjem sporočilu za javnost.
BBC je že danes dopoldne sporočil, da se je delovna skupina ZN, na katero se je Assange obrnil septembra 2014, postavila na njegovo stran, kar bo uradno potrdila danes. Proti večeru pa je francoska tiskovna agencija AFP sporočila, da so ji na švedskem zunanjem ministrstvu uradno potrdili to novico in dodali, da »je delovna skupina prišla do drugačnih sklepov kot švedske sodne oblasti«.
Bolj kot Švedi bi ga rade imele ZDA
Vendar britanska vlada meni, da je glede 44-letnega Assangea v vsakem primeru še naprej v veljavi evropski zaporni nalog. Odločitev delovne skupine ZN za samovoljna pridržanja v resnici ni pravno zavezujoča. Vendar so njene odločitve v preteklosti vedno imele veliko simbolično težo, med drugim je ena od njih pripomogla k izpustitvi burmanske demokratične aktivistke Aung San Suu Kyi, ki je lani zmagala na parlamentarnih volitvah.
Švedsko pravosodje sumi Avstralca posilstva in spolnega nasilja, ki naj bi ju zagrešil na Švedskem. Tožilstvo te skandinavske države ga hoče najprej zaslišati kot pričo, nato pa bi proti njemu začeli preiskavo. Assange zanika vse obtožbe. Priznava, da je imel spolne odnose z dvema dekletoma, ki sta, kot pravi, v to svobodno privolili. Švedsko pravosodje pa soustanovitelja Wikileaksa obtožuje, da je v službi ZDA. Končni cilj lažnih obtožb naj bi bila njegova izročitev ZDA. Ameriške oblasti je vsekakor zelo razjezil z objavami na Wikileaksu, saj se je tako ves svet seznanil s tajnimi depešami ameriških diplomatov in zlasti tajnostmi ameriške vojske, ki razkrivajo umazane plati vojne proti terorizmu. Najprej bi ga morala Velika Britanija izročiti Švedski, čemur se je izognil, ko mu je Ekvador na svojem londonskem veleposlaništvu dal politični azil. Assange je nato od britanskih oblasti večkrat zaman zahteval, naj mu dovolijo z diplomatskim avtomobilom oditi do letališča in z letalom oditi v Ekvador. Švedska, Ekvador in njegovi odvetniki pa so večkrat zaman poskušali doseči dogovor o zaslišanju po videokonferenci.
Potem ko je Assange izčrpal vse možnosti pritožb, se je obrnil na delovno skupino ZN. Verjetno pa se po njeni sedanji odločitvi njemu v prid ne bo prav nič zgodilo. Gre le za politično zmago Avstralca, ki bo imel tako boljše izhodišče v nadaljnjih pogajanjih za iskanje kompromisne rešitve in boljše izhodišče za pritožbo zaradi kršenja človekovih pravic. Med drugim je Assange zdaj dokazal, da ga ima Velika Britanija ujetega, kar britanska vlada vseskozi zanika, češ da je Assange odšel na veleposlaništvo sam. mš
