Slovenski filozof Slavoj Žižek in eden najslavnejših nekdanjih finančnih ministrov države članice EU Janis Varufakis sta se prvič srečala na Hrvaškem leta 2013. Varufakis je dve leti kasneje zasedel sedež grškega finančnega ministra in neuspešno poskušal evropske voditelje prepričati, da odgovor za rešitev prezadolženih držav članic evrskega območja ni uničujoče varčevanje, ki ga narekuje tok dezintegracije evropske povezanosti, temveč složnejši odnos med državami EU.
Fragmentacija Evrope, ki smo jo videli od začetka gospodarske krize, se je z nastopom begunske krize še zaostrila in dobila podobo pozivov po zapiranju meja in bodeči žici. »Evropa vse bolj postaja predmet naše domišljije,« opozarja Varufakis. »Evropa se ne vede več kot entiteta, ki ima izdelane smernice za reševanje težav, ki se lahko rešijo zgolj na ravni Evrope. Problema z begunci ne more rešiti Grčija. Prav tako ga ne morejo rešiti samo Hrvaška, Nemčija, Avstrija ali Velika Britanija. Kako bomo te težave rešili v Evropi, ki se vse bolj fragmentira? Imamo pametne bombe in rakete, ampak izredno nepremišljene politične elite.«
Evropa je s Parizom dobila vpogled v begunski vsakdan
Begunske krize se je dotaknil tudi Slavoj Žižek. Kritičen je bil predvsem do tistih, ki vztrajajo, da so vsi begunci dobri ljudje in si zato zaslužijo našo pomoč. Zanko takšnega mišljenja je že večkrat predstavil v svojih knjigah na primeru antisemitizma v nacistični Nemčiji. Tudi tokrat je poudaril, da ni smiselno preprečevati kritiziranja beguncev in govoriti, da so begunci v resnici dobri ljudje in da jim je zato treba pomagati. Če se spustimo v to igro, mora ksenofob najti samo enega begunca, ki ni »dober«. Tako kot zgražanje nad holokavstom ni odvisno od vprašanja, ali so bili ubiti pošteni ali nepošteni, temveč je bil nedopusten že zato, ker so bili ubiti ljudje. Podobno je danes z begunci, je prepričan Žižek. Pomagati jim je treba, ker so ljudje, ne ker bi nam bili všeč.
Kot opozorilo, pred čim begunci bežijo, pa je Žižek spomnil na napad v Parizu 13. novembra. Kot pravi, je takrat Evropa dobila bežen vpogled v vsakdanjo realnost držav, kot so Sirija, Libanon in druge, kjer napadi na civilno prebivalstvo niso izjemen dogodek, temveč neprestana skrb tam živečih.
Skoraj dve uri dolg pogovor med Žižkom in Varufakisom je poskušal moderirati hrvaški filozof Srečko Horvat, pogovoru pa se je kasneje prek videokonference pridružil še ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, ki je delil svoje poglede na geopolitična vprašanja dogodkov v Siriji in sklepanja trgovinskih sporazumov.
