Pravkar objavljeni programski razpis Javne agencije za knjigo (JAK) za obdobje 2016–2019 prinaša nekaj ključnih novosti. Prva je ta, da pokriva štiriletno obdobje, potem ko je bilo v preteklosti triletno, druga pa je zmanjšanje števila založniških programov, ki jih bo agencija podprla. Še lani je v okviru preteklega programskega obdobja 2013–2015 podpirala 22 založb, letos pa napoveduje podporo le 18. To pomeni, da bodo vsaj štiri založbe izpadle iz programskega financiranja JAK, ki v nasprotju s projektnimi založbami zagotavlja stabilnost delovanja.
Eden od izločitvenih pogojev bo namreč število izdanih knjig v preteklem programskem obdobju, saj bodo lahko kandidirale le založbe, ki načrtujejo izid vsaj 21 knjig, torej v povprečju sedem na leto – spodnja meja preteklega programskega razpisa je bila šest na leto.
Založba, ki se zaradi tega pogoja letos poslavlja od programske podpore JAK, je Center za slovensko književnost, ki izdaja profilirano in kulturno pomembno zbirko Aleph s 30-letnim neprekinjenim delovanjem. Velja za kalilnico kasneje etabliranih pesnikov in pisateljev, izdala je nekatere klasike sodobne slovenske poezije, kot so SrebrnikAlojza Ihana, Slovar tišineAleša Debeljaka in SutreUroša Zupana, med njene zadnje odmevne izdaje sodi nagrajenec s kresnikom leta 2014, roman Telesa v temiDavorina Lenka.
Bedne subvencije že doslej
Urednik založbe Brane Mozetič pravi, da v zadnjih letih niso izdali več kot šest naslovov na leto prav zaradi agencije, ki se je v letu 2013 odločila, da bo podprla le šest njihovih naslovov, čeprav so jih prijavili več. »Ker so bile tudi te subvencije mizerne, nismo mogli izdati nobene knjige več, še celo s temi smo delali minus.« Izpad iz programskega financiranja za založbo je manjša škoda, za slovensko poezijo dosti večja: »Zbirka Aleph, v kateri so izšli in še izhajajo temelji sodobne slovenske poezije, se bo pač prijavila na projektni razpis in izdala le tisto, kar bo JAK podprla, če bo podpora sploh dovolj velika. Sicer bomo enostavno zaprli vrata.« Strokovna komisija JAK je Alephu v preteklosti med drugim očitala »zelo ozko profiliranost«. Da ob petih pesniških zbirkah vključuje le eno prozno delo, so očitali založbi, ki je znana po poeziji, razlaga Mozetič.
Direktor agencije Aleš Novak pojasnjuje, da je do leta 2012 veljal pogoj 24 izdanih knjig v treh letih, torej osem knjig na leto. JAK je ta pogoj nekoliko znižala za zadnje razpisno obdobje 2013–2015, na 18 izdanih knjig. Minimalni dvig s šestih na sedem izdanih knjig, ki ga uvajajo letos, pa je povezan s spremenjeno strukturo podpornih ukrepov: ob štiriletnem namreč uvajajo tudi dvoletni projektni razpis, ki bo objavljen prihodnji petek. »Prijavitelji z manj kot sedmimi knjigami na leto se bodo lahko prijavili na dvoletni razpis, kjer bodo lahko pridobili subvencijo pod primerljivimi pogoji. Ukrepe JAK na tem področju je treba razumeti in obravnavati celostno, ker se javni razpisi smiselno dopolnjujejo.«
Ta razpis naj bi koncipirali prav z mislijo na manjše in specializirane založbe, ki bodo sredstva na njem lahko pridobile za večje število knjig – doslej so bili projektni razpisi enoletni, komisija je izbirala le posamične knjige, prijavili so lahko največ tri knjige. Vendar pa praviloma velja, da so subvencije projektnih razpisov bistveno manjše, v preteklosti za skoraj polovico: na programskem je v zadnjem obdobju znašala približno 6000, na projektnem pa 3250 evrov na knjigo.
Obeti: programsko nazadovanje
Mozetič meni, da je JAK ubrala navidezno srednjo pot med apetiti velikih in zahtevami majhnih. »Velikim je znižala število subvencij na največ 22 knjig (prej 30), male pa je potisnila v projektni razpis, kjer deli drobiž. Namesto da bi se agencija spopadla z vprašanji kvalitete, manj prodajljivih zvrsti, kot so recimo poezija, dramatika, esejistika, namesto da bi skrbela za pestrost in tudi izvirno literaturo, se je zatekla h kvantitativnemu obravnavanju. Junija lani je agencija pridobila naša mnenja glede razpisa. Tam je direktor sveto obljubil, da bomo že septembra prejeli vzorec novega razpisa, h kateremu bomo lahko podali pripombe – potem pa bo razpis objavljen nekje oktobra. Nič od tega se ni zgodilo.«
Med manjše, prav tako profilirane založbe, ki sicer izpolnjujejo pogoj 21 izdanih knjig v zadnjih treh letih, sodi tudi KUD Apokalipsa, katere urednik Primož Repar se zaveda, da izpad iz programskega financiranja pomeni počasen uboj založbe: »Rešitve so tu lahko samo zasilne in v vsakem primeru pomenijo hudo nazadovanje programa. JAK tako ukinja že tako komaj še živeči pluralizem založništva in spremljajočih programov, hkrati pa kažejo na nesposobnost ocenjevanja na podlagi kvalitete.«
