Hrupni obhodi »pošastnih« mask so imeli v davnih dneh namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročila zimske viharje in mraz, ter sočasno buditi prijazna, dobra božanstva, ki so prinašala pomlad. V ne tako daljni preteklosti in danes pa je pustovanje tisti čas v letu, ko se človek skrije za masko in pove, kar si misli. Mnogi pa so raje samo obiskovalci oziroma gledalci mnogih pustnih rajanj in sprevodov, ki jih tudi pri nas in v naših sosednjih deželah ni malo.
Obisk številnih festivalov – z masko ali brez nje
Z masko ali brez se lahko udeležimo številnih pustnih festivalov. Na Ptuju so si kurenti že nadeli zvonce, zaplesali ob ognju in začeli odganjati zimo in zlo ter klicati pomlad in dobro letino. Do dneva, ko bodo pusta pokopali, bo imel oblast v našem najstarejšem mestu princ karnevala. V Cerknici se lahko pridružimo plesu čarovnic, tako kot vsako leto pa se bo vse skupaj začelo z žaganjem babe – potegavščino, s katero so nekdaj otroke zamotili, da so ženske imele čas peči dobrote. Oblast bodo seveda prevzeli Butalci, drugi dan festivala pa bo mesto postalo Butalska prestolnica kulture. V soboto bo otroški sprevod, v nedeljo pa pustni karneval.
Zmajev festival in godci v Reziji
Zmajev karneval bo na ogled v Ljubljani. V prestolnici bo na pustno soboto na ulicah sprevod mask iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, cerkljanski lauferji in številne druge šeme. Zvečer se bo vse skupaj nadaljevalo na ljubljanskem gradu. Lahko pa se odpravite h godcem v Rezijo na severovzhodu Furlanije - Julijske krajine, kjer je pust še vedno izjemno pomembna in priljubljena tradicija. V Rezijanski dolini poznajo tri pustne maske. Kot pove že ime, so najdragocenejše in najlepše »lipe bile maškare« (njihove bele obleke so okrašene z raznobarvnimi trakci, visoke klobuke pa krasijo papirnate rože), grši »kukaci« in »babaci« pa nosijo stara, ponošena oblačila. Rezijanske maškare spremljajo godci, po vsej dolini pa so ob cestah postavljene maske.
Pustno rajanje po skrivnostnih beneških ulicah
Kdo še ni slišal za pustni karneval v Benetkah? Med karnevalom Benetke preplavijo množice turistov. Bogati kostumi in pravljične maske prevzamejo še tako hladnega obiskovalca, kajti karneval je brez dvoma prava paša za oči. Posebno občutje sprevodu dajejo ozke, skrivnostne uličice in trgi s kanali prepredenega starodavnega mesta. So odlična kulisa za pustno rajanje, na katerem se pod značilne beneške maske skrijejo domačini in še veliko več turistov.
Pustovanje v Beljaku, ki ima stoletno tradicijo, morda še bolj kot druga pustovanja stresa smeh. Zanj poskrbijo koroški »norci« s svojimi šalami, prigodami in parodijami. Pustna prireditev, ki ima vsako leto svoj prinčevski par, se začne s pustnim vzklikom »leilei«, na pustni torek pa beljaška pustna zveza tudi po televiziji simpatično obračuna z minulim letom. Seje zveze spremlja vsa Avstrija, tarča norčevanj pa so prav vsi, tudi avstrijski politiki.
Zmagoslavna vožnja princa v Kölnu
Tudi pustni karneval v Kölnu je eden najslavnejših karnevalov v Evropi. Veselo in pisano ljudsko praznovanje, ki so ga meščani poimenovali peti letni čas, dovoljuje vsem, da se vsaj enkrat ponorčujejo iz sveta in predvsem iz samih sebe. V času od silvestrovega do pepelnične srede poteka več kot petsto karnevalskih srečanj, sprevodov in plesnih prireditev. Pustni karneval v Kölnu je star skoraj toliko kot zgodovina mesta, a takšnega, kot je danes, organizirajo približno 180 let. Karneval doseže svoj vrhunec na sprevodu na pustni ponedeljek, ko več milijonov pustnih navdušencev spremlja zmagoslavno vožnjo princa in njegovih spremljevalcev. Številna okrašena vozila, velike figure, pihalni orkestri, konji in pisane maske večine udeležencev naredijo pravo karnevalsko vzdušje.
V naši bližini ne gre pozabiti na opatijski oziroma reški festival. Začetki slednjega segajo v srednji vek, pustni sprevod, ki obarva staro mestno jedro, pa združuje folkloro različnih dežel, katerih del je bila Reka v zgodovini. Reško pustovanje je zelo pomembno zaradi prisotnosti stare slovanske folklore in mitologije, glasni zvončarji, ki so del karnevalske druščine, pa spominjajo na naše kurente. Vrhunec karnevala na Reki, ki je bil uvrščen med 500 najlepših prireditev Evrope, je na pustno nedeljo, ko si mednarodni karnevalski sprevod z začetkom točno opoldne ogleda več deset tisoč ljudi.
Skrivnostna podoba, ki se drzne prva spopasti z zimo
Skrivnostna podoba, ki se v zgodnji pomladi drzne prva spopasti z zimo, je kurent ali korant, grozljivi, a dobri prastari zaščitnik človeka v njegovem boju z zimo. Kurent, oblečen v narobe obrnjen kožuh, z grozljivo živalsko masko z rilčastim nosom in dolgim jezikom, s kravjimi zvonci okoli pasu in z ježevko v roki, pomeni pradavni poskus človeka, da bi s čarodejnimi sredstvi vplival na dogajanja v naravi. Dolga stoletja poplesavajo skupine kurentov v starodavnem plesnem ritmu od hiše do hiše po štajerskih vaseh. Pred vsako hišo zaorjejo kurenti s plugom brazdo v sneg in med prepevanje starih pesmi posejejo »repno seme«. Običajno je to sicer pesek ali pleve, pa vendar to pomeni setev in izraža kmetovo željo, da bi čim prej oral in sejal. Gospodinja v zahvalo podari kurentom klobase ali jajca. Če bi jih pustila od hiše brez daru, bi kurent prinesel nesrečo živini.
Borovo gostüvanje
Če v prekmurski vasi v predpustnem času ni bilo nobene svatbe, so ob pustu pripravili »borovo svatbo« ali »borovo gostüvanje«. Predstavnik vaških fantov se je oženil z borom nevesto, ki jo je predstavljalo izbrano dekle. Ves ta šaljivi pustni ceremonial vodi zgovoren meščan, ki mu pravijo pop. Ta prastara šega zaposli po sto in več pomagačev. Povabljene so vse okoliške vasi. Pozvačine spremljajo harmonikarji, burkeži, ciganke z medvedi in pa seveda nabiralci darov. Ko pride pust, se pisana množica šem odpravi proti gozdu, kjer pričakajo bor nevesto. V sprevodu so šeme, ki predstavljajo razne poklice, ki med potjo opravljajo svoje delo: če kdo potrebuje zdravniško pomoč, je »zdravnik« takoj pri roki. Na kraju samem so tudi žandarji in sodniki, v sprevodu so še brusači, krošnjarji, tolovaji, dimnikarji, piskovezi, fotografi in še vrsta drugih poklicev, vsi pa med potjo prodajajo svoje storitve.
Cerkljanski lavfarji in lesene larfe
Zanimive pustne šeme so tudi cerkljanski lavfarji. Glavni lavfar je pust, spremljajo pa ga šeme, ki nosijo od davnih časov predpisane larfe – maske in obleke ter imajo različna imena. Pust ima obleko pošito z mahom, v rokah nosi smreko, spremljajo pa ga »ta mršljanast«, pokrit z bršljanom, »ta stara in ta star«, »lamant« s kožuhom, s krzneno larfo in vilami v rokah ter kopica drugih mask. Ta pisana druščina na pustni torek uprizori sodbo. Pust je namreč obsojen, da so po njegovi krivdi preveč pojedli, popili in zapravili, kriv je slabega vremena in še vseh mogočih grehov. Po vsej deželi je bil pust praznik, ko so maškare hodile od hiše do hiše in nabirale dobrote v velike koše. Zvečer tega dne so na vseh koncih goreli kresovi, saj je bilo zvečer treba pusta zažgati. Medtem ko so odrasli vaščani ob šalah in smehu oblečeni v maškare objokovali pusta, so otroci v ogenj potiskali stare metle in z njimi kot z baklami tekali naokoli, opletali z njimi, nagajali in se smejali.
Za pusta naj bo miza obložena
Revež tisti, ki si ob pustu ne more privoščiti tolste južine, pravijo zapisi. Po vsem Slovenskem je znana veselo-žalostna pesem: Hopsasa, risasa, pustna nedelja – lan sem bil špeha sit, letos pa zelja… Pri tem ne gre pozabiti, da se zelja ob pustu ponekod pri nas izogibajo, medtem ko ga drugod zelo radi postavijo na mizo. To velja seveda tedaj, če je »prešič vanj stopil«.
