Pisalo se je leto 1947, ko je ekipa raziskovalcev iz ugandskega pragozda Zika prinesla vročično malo opico vrste makak. Izolirani virus so poimenovali po kraju, kjer so ga našli – zika. Prvi dokumentiran primer okužbe pri ljudeh sega v leto 1954. Imunološki odzivi Indijcev pa medtem kažejo, da je zika, ki ga prenašajo komarji vrste ščitar (Aedes aegypti), najverjetneje stoletja ali celo tisočletja spremljevalec ljudi v ekvatorialnem pasu.
Toda nič več. Geografsko poreklo bi lahko zaradi pandemije prekvalificirali kar v svet. V preteklih 12 mesecih je virus zika izbruhnil v Braziliji, zašel v večino držav Južne Amerike, v Mehiko in ZDA, prizanesel pa ni niti Evropejcem. Virus je zašel v vse večje evropske države, pred dnevi sta bila odkrita dva nova primera na Irskem pa tudi v Čilu in Kanadi, kjer komarjev ščitarjev ni mogoče najti. Večina obolelih po svetu so turisti, ki se vračajo v domače kraje, nekateri pa tudi ne. V ZDA so na začetku tedna našli prvi primer okužbe, pri kateri prenašalec ni bil komar, temveč človek. Da se lahko virus širi tudi s spolnimi odnosi, je skupina znanstvenikov dognala že leta 2009.
Do konca leta 4 milijone okuženih
Izredne razmere je razglasila tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ocenila, da se lahko z virusom v Severni in Južni Ameriki samo do konca leta okuži štiri milijone ljudi. Pri 80 odstotkih ljudi virusnega obolenja sploh ni mogoče zaznati, pri petini pa je mogoče prepoznati simptome, kot so vročina, rdeči izpuščaji, glavobol in bolečina v sklepih. Nekajdnevno virusno obolenje, ki spominja na prehlad, odrasli brez večjih težav prebolijo v nekaj dneh, precej večjim tveganjem pa so izpostavljeni nerojeni otroci.
Vročico zika znanstveniki namreč povezujejo z rastočim številom dojenčkov, rojenih z mikrocefalijo – deformacijo, ki v prevodu pomeni majhna glava – in drugimi hudimi razvojnimi motnjami. Največ takšnih primerov je v Braziliji, kjer je bilo samo od oktobra lani do konca januarja letos rojenih 4074 otrok z mikrocefalijo, za katero oblasti ocenjujejo, da je povezana z virusom zika. V letu 2014 je bilo takšnih primerov manj kot 150. V najhuje prizadetih predelih, denimo v zvezni državi Paraiba, naj bi se s to deformacijo rodil že vsak 88. živorojeni otrok.
Brazilija ziku napovedala vojno
V žarišču epidemije vlada polna mobilizacija. Brazilska predsednica Dilma Rousseff (ki je zanimivo rojena v letu, ko so raziskovalci v Ugandi našli virus zika) napoveduje vojno komarjem, ki poleg zika prenašajo še virus, ki povzroča vročico denga in čikungunjo. »Ker nimamo cepiva proti virusu zika, se moramo osredotočiti na uničevanje gnezdišč komarjev,« je odločena Rousseffova.
Cepiva še nekaj časa ne bo, čeprav je skupina indijskih znanstvenikov iz družbe Bharat Biotech International Limited včeraj napovedala, da je razvila in patentirala prvo cepivo proti virusu zika. Razvijati naj bi ga začeli tudi v francoskem farmacevtu Sanofi. Medtem bodo Brazilci mobilizirali svojo vojsko. V boj proti komarjem naj bi se podalo 220.000 vojakov, ki bodo na najbolj prizadetih območjih hodili od vrat do vrat v iskanju malih sovragov. Pomagali bodo pri izsuševanju in odstranjevanju sodov z deževnico po vrtovih ter ob stanovanjskih poslopjih. Med 400.000 nosečnic, ki se preživljajo s socialno podporo, bo brazilska vlada razdelila pršilo proti komarjem.
A pršilo in vojaki so verjetno slaba tolažba pred nevarnostjo, ki preži na mnoge nerojene otroke. Predvsem zato, ker začasni ukrepi verjetno na dolgi rok ne bodo mogli zajeziti širitve virusa zika, katerega prenašalci, komarji, imajo zaradi globalnega segrevanja na voljo vedno več primernih območij za razmnoževanje. Verjetno ni naključje, da se obolenja z vročico zika in deformacije pri novorojencih na najbolj prizadetih območjih pojavljajo prav v najbolj vročih mesecih v zgodovini.
Komar proti komarju
V Braziliji, kjer so se ob epidemiji virusa zika lani soočali še z dvema milijonoma primerov vročice denga, so se po pomoč k zmanjševanju populacije komarjev zatekli kar h komarjem. Toda ne običajnim komarjem. Britanska družba Oxitec, ki ima tovarno v brazilskem mestu Didoct, vzreja gensko spremenjene komarje. Ti ob paritvi z divjimi komarji na zarod prenesejo smrtonosni gen, zaradi katerega mladi komarji poginejo, preden spolno dozorijo. V testih so gensko spremenjeni komarji v nekaj mesecih izkoreninili od 80 do tudi 95 odstotkov populacije komarjev.
Biotehnološki komarji so lahko eno ključnih orožij človeštva pri nadziranju populacije nevarnih komarjev. Njihova uporaba v Braziliji in drugod pa je za zdaj premalo razširjena, da bi pomembneje vplivali na boj proti prenašalcem bolezni.
Ne glede na to je biološka družba Intrexon, ki je septembra lani za 160 milijonov dolarjev kupila Oxitec, v preteklih mesecih dobila potrditev, da je sklenila dober posel. Resnici na ljubo je bil potencial vselej gromozanski, komarji so namreč kot prenašalci bolezni po oceni WHO vsako leto odgovorni za približno 725.000 smrti med ljudmi. »Ko pride do ubijanja ljudi, jim nobena druga vrsta ne pride niti blizu,« je dejal že Bill Gates.
