V iskanju novih prijemov, kako znižati odstotek kadilcev, ki po najnovejših podatkih v Sloveniji spet krepko narašča – delež kadilcev se približuje 30 odstotkom odraslih –, so se na ministrstvu za zdravje v okviru predloga nove tobačne zakonodaje domislili uvedbe licenc za prodajalce tobaka. S tem naj bi namreč omejili število mest, kjer bi bil tobak dostopen. A predlog, o katerem smo predvčerajšnjim prvi poročali v Dnevniku, je dvignil veliko prahu med trafikanti, nasprotujejo pa mu tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Če nam vzamejo prodajo cigaret, lahko mirno zapremo barako. Večinoma namreč prodajamo tobačne izdelke. Če ne bomo prodajali cigaret, pa ljudje k nam ne bodo hodili kupovat niti revij, pijače in drugih izdelkov. Skratka, brez tobaka ni trafike,« je opozoril trafikant, ki posluje v bližini WTC za Bežigradom. Podobno meni prodajalka v kiosku v bližini ljubljanske tržnice, ki je poudarila, da ji predstavljajo časopisi in druge pritikline minorni vir prihodkov. Če bi nehala prodajati tobak, bi končala na zavodu za zaposlovanje, je dodala.
Raje višje trošarine kot licence
Da se na ministrstvu za zdravje igrajo z ognjem, so potrdili tudi v trgovskem podjetju 3dva, hčerinskem podjetju Tobačne Ljubljana, kjer upravljajo največjo mrežo kioskov in trafik v Sloveniji. Nika Balon iz omenjenega podjetja pravi, da težko komentirajo napovedano licenciranje, ker predlog nove tobačne zakonodaje še ni bil predstavljen javnosti, potrdila pa je, da imajo trafike največ prihodkov prav od prodaje tobačnih izdelkov. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo s trafikami, ki ne bi pridobile licence za prodajo tobaka oziroma bi jo izgubile, je Balonova odvrnila, da bi se večina takih trafik – trenutno upravljajo več kot 200 prodajnih mest po vsej Sloveniji – zaprla. Posledično bi se, je dodala, ukinjala delovna mesta.
Prav ekonomske posledice so tudi glavni razlog, da uvedbam licenc za prodajalce tobačnih izdelkov nasprotujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Nasprotujemo namreč vsem administrativnim oviram za gospodarstvo. Omejevalni ukrepi pa bi bili po našem mnenju najbolj smiselni, če bi bili usmerjeni proti grosistom in distributerjem,« so povedali na gospodarskem ministrstvu, kjer se jim zdi najprimernejši ukrep za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov povišanje trošarin. Neuradno naj bi bil bolj kot licencam naklonjen podražitvam tobačnih izdelkov tudi finančni minister Dušan Mramor. A očitno še ne takoj, saj ministrstvo za finance s predlogom novega zakona o trošarinah, ki je že v medresorski obravnavi, ne posega v zneske trošarin za tobačne izdelke. So pa v novem predlogu kot trošarinski izdelek zajete tudi elektronske cigarete.
Kaj pa licence za prodajo alkohola?
O tem, kako bi licenco prodajalci tobaka sploh pridobili in koliko bi morali zanjo odšteti, se na ministrstvu za zdravje še niso zedinili, znano pa je, da bi jo ob vztrajnih kršitvah zakonodaje, na primer pri prodaji mladoletnim osebam, lahko izgubili – začasno ali trajno. Naš sogovornik iz tobačne industrije, ki ni želel biti imenovan, pravi, da so to neumnosti, saj se tobačnih izdelkov že po sedanji zakonodaji ne sme prodajati mlajšim od 18 let. »Kršitelje lahko pristojni sankcionirajo, kazni pa so dokaj visoke,« je dodal. Po njegovem mnenju lahko uvedba licenc postane tudi nov poligon za korupcijo, saj bodo v njihovo podeljevanje vpletene razne komisije.
Na ministrstvu za zdravje, kjer kanijo predlog nove tobačne zakonodaje predstaviti še ta mesec, smo povprašali, ali morebiti razmišljajo tudi o uvajanju licenc za prodajo alkohola in drugih zdravju škodljivih izdelkov, a odgovora včeraj nismo prejeli.
