»Gospod srednjih let se je ob opuščanju kajenja lotil kolesarjenja. Najprej je zmanjšal število pokajenih cigaret, na koncu pa povsem prenehal. Ni prevozil maratona, je pa vsak dan sedel na kolo. S tem je bil uspešen kar dvakrat,« se enega od nekdanjih kadilcev spominja diplomirana medicinska sestra Andreja Semolič Valič iz šišenske enote ljubljanskega zdravstvenega doma (ZD). Pomoč pri odvajanju danes poiščejo le redki kadilci, opažajo strokovnjaki, ki jim pri tem nudijo podporo. Najbolj so motivirani tisti, ki se nanje obrnejo sami in so pripravljeni tudi sicer spremeniti življenjski slog. Če jim kajenje pomeni sprostitev, jo na primer poiščejo drugje, kot je uspelo omenjenemu moškemu.

Ko pri hoji v hrib zmanjka sape

Po zadnjih podatkih se delež kadilcev med odraslimi v Sloveniji že približuje 30 odstotkom, potem ko je v času po sprejemu »protitobačne« zakonodaje leta 2007 padel pod 20 odstotkov. Da so učinki prejšnjega paketa ukrepov, ki je med drugim močno zamejil kajenje v lokalih, že izzveneli, kažejo tudi izkušnje osnovnega zdravstva.

V šišenski enoti ZD Ljubljana pri odvajanju pomagajo od 15 do 20 kadilcem na leto, kar je precej manj kot pred leti, je pojasnila Semolič-Valičeva. Upa, da bodo dodatne zakonske spremembe, ki jih napovedujejo na ministrstvu za zdravje, znova povečale motivacijo za odvajanje. Veseli jo, da bodo skušali del denarja na račun prodaje tobačnih izdelkov, za katero bodo po novem potrebne licence, usmeriti v preventivo. Dobro pa bi bilo, da bi uvedli še kakšne nove pristope in nove oblike pomoči pri odvajanju, saj bi lahko s tem dosegli več ljudi, je dodala.

»Žal se kadilci na nas največkrat obrnejo šele, ko se že pokažejo zdravstvene težave. Včasih jih spodbudi pogosto kašljanje ali pa opazijo, da imajo težave pri hoji po stopnicah ali na Rožnik. Nekatere zdrami opozorilo zdravnika, da jih bo, če nič ne spremenijo, doletela kronična obstruktivna pljučna bolezen. V zadnjem času pa pomoč pri odvajanju nekateri iščejo tudi zato, ker jih cigarete veliko stanejo,« je naštela Semolič-Valičeva. Pacientom ponujajo dve obliki svetovanja oziroma pomoči pri odvajanju od kajenja – skupinsko in individualno.

Najuspešnejše skupinsko odvajanje

»Medtem ko so delavnice za zdravo prehrano vseskozi polne, je odziv na možnosti opuščanja kajenja katastrofalno nizek. Nekatere tja napotijo osebni zdravniki ali pljučni dispanzerji, a se jih odzove le okoli pet do deset odstotkov,« je pojasnila predavateljica Nataša Vidnar, koordinatorica mariborskega zdravstvenovzgojnega centra. Nekateri, ki njihovo pomoč zavračajo, se bojijo neuspeha ali pa so po prejšnjih neuspelih poskusih odvajanja obupali. Pa čeprav to nikakor ne pomeni, da ne bodo uspeli naslednjič. Opažajo namreč, da je v povprečju trajno uspešen šele osmi poskus odvajanja.

K dobremu rezultatu pripomore podpora družine in drugih v okolici, je dodala Vidnarjeva, opažajo pa tudi, da je najuspešnejše skupinsko odvajanje. »Skupina človeka potegne za sabo, kar poveča motivacijo. Naš program sicer ne stavi na prenehanje kajenja čez noč. Posameznik število pokajenih cigaret zmanjšuje po posebnem urniku. Uspeh je vsaka pokajena cigareta manj, v tretjem tednu pa skuša povsem prenehati,« je pojasnila Vidnarjeva. Na tej točki jih obupa približno polovica, je dodala, a tudi za te ni razloga, da ne bi ponovno poskušali. Želijo si tudi, da bi zdravniki svoje paciente pogosteje spodbudili k odvajanju.