Potem ko je javno podjetje Ljubljanski potniški promet konec lanskega leta z Manom sklenilo pogodbo za nakup 30 novih zgibnih avtobusov za 9,3 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, namerava še Mestna občina Ljubljana kupiti sedem avtobusov. Tudi ta sedmerica bo okrepila floto Ljubljanskega potniškega prometa, saj bo nadomestila najstarejše in okolju najmanj prijazne avtobuse.
Man mora 30 avtobusov dobaviti do aprila
Na Ljubljanskem potniškem prometu so pojasnili, da sredstva iz Eko sklada še niso zagotovljena, ker občina za kandidaturo za ta denar najprej potrebuje kopijo ponudbe in sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika avtobusov. Dodali pa so, da Ljubljana izpolnjuje vse kriterije razpisa Eko sklada, saj bodo novi avtobusi namenjeni mestnemu linijskemu prometu. Prestolnica pa glede na razpisna določila Eko sklada lahko kandidira, ker je uvrščena med občine, ki so po kakovosti zraka uvrščene v razred največje obremenjenosti, in ker ima Ljubljana odlok o načrtu za kakovost zraka.
Namen nepovratnih sredstev Eko sklada je nakup novih vozil z nizkimi emisijami, ki bodo zamenjala stare avtobuse z visokimi izpusti škodljivih delcev PM10. Zaradi zamenjave starih vozil na Eko skladu računajo na izboljšanje kakovosti zraka, je razvidno iz razpisne dokumentacije. Proračun Mestne občine Ljubljana za letošnje leto kaže, da občina upa na kar milijon evrov nepovratnih sredstev iz Eko sklada.
Na Ljubljanskem potniškem prometu so povedali, da mora Man 30 kupljenih avtobusov na zemeljski plin dobaviti do predvidoma konca aprila. Novi avtobusi bodo zamenjali tiste, ki so starejši od 20 let in sodijo v najhujše emisijske razrede.
Nekateri očaki so za v muzej
Večina najstarejših avtobusov nima nobene posebne vrednosti tehniške dediščine, so povedali na Ljubljanskem potniškem prometu. »Smiselno bi bilo ohraniti avtobusa, ki sta bila narejena v ljubljanski Avtomontaži,« so povedali na javnem podjetju. Takšni sta vozili MAN SG 240 in SG 220, ki bi jih Ljubljanski potniški promet rad videl v muzejski oskrbi.
Tovarna Avtomontaža, ki je stala na mestu današnje soseske Celovški dvori, je med drugim izdelovala avtobusne karoserije na podvozjih različnih proizvajalcev. Na to nekoč veliko tovarno danes spominja avtobusno postajališče z imenom Avtomontaža.
Muzejski svetnik Tehniškega muzeja Slovenije z oddelka cestnega prometa mag. Boris Brovinsky je avtobus tipa SG 220 ocenil kot zanimivega za ohranitev, ker takšnega nimajo. Toda omenil je, da tehniški muzej ne razpolaga s primernim prostorom. Tehniški muzej Slovenije sicer išče ustrezne depojske prostore za predmete večjih dimenzij, so pojasnili. A dokler ne bodo našli rešitve za prostorsko stisko, ne bodo mogli prevzeti tako velikih vozil, kot je avtobus.
Avtobus tipa SG 240 ni vzbudil tolikšnega zanimanja Brovinskega, ker tehniški muzej že hrani podoben Avtomontažin izdelek, in sicer mestni avtobus TAM 260. »Omenjeni avtobus je v celoti izdelek domače industrije,« je razkril muzejski svetnik in pojasnil, da sta bila šasija in pogonski agregat tega avtobusa narejena v Tovarni avtomobilov Maribor, v Avtomontaži pa je bila ta osnova nadgrajena. Karoserija tega doma izdelanega avtobusa je po besedah Brovinskega skoraj identična kot pri tipu vozila MAN SG 240, vendar ima mestni avtobus TAM 260 »z vidika zgodovine naše motorne industrije večjo zgodovinsko in tehniško vrednost«. Če pa bi se Mestna občina Ljubljana ali Ljubljanski potniški promet odločila za ureditev muzeja javnega prometa, Brovinsky v njem vidi dober prostor, kamor bi lahko umestili avtobus SG 240.
