»Ponovilo se je kot nočna mora,« je direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec Progar opisala tragično soboto na primorski avtocesti med Senožečami in Razdrtim, kjer so bili reševalci nujne medicinske pomoči prisiljeni k »preklopu v glavi«: zaradi velikega števila poškodovanih niso mogli pomagati vsem po vrsti, temveč so se morali zateči k tako imenovani triaži. Prva ekipa je poškodovane najprej le označila z barvnimi trakovi in s tem določila, kako nujno potrebujejo zdravstveno pomoč, ki so jo nato nudile ostale ekipe. Izmed 128 udeležencev prometne nesreče so štirje umrli, sedem je hudo poškodovanih, 18 jo je odneslo z lažjimi poškodbami, 99 pa celo brez telesnih poškodb. S podobno nočno moro so se postojnski reševalci srečali predlani zaradi snežne zavese sredi avtoceste.
Najprej trčila Vrhničan in Ukrajinec
Zaradi kaosa in izjemnih razsežnosti verižnega trčenja so policisti šele včeraj predstavili uradne številke. V najbolj množičnem verižnem trčenju na slovenskih cestah je bilo udeleženih 56 vozil in 128 oseb, od tega 69 Slovencev, 30 Romunov, 14 Madžarov in še nekaj posameznikov iz sedmih držav, tudi Ukrajine. Prav ukrajinski tovornjakar je bil tisti, v katerega je usodno trčil 60-letni Vrhničan, ki je vozil manjše tovorno vozilo furgon. Kot je pojasnil komandir koprske prometne policije Mitja Palčič, se je po tem trčenju na približno 260 metrih zvrstilo še sedem nesreč, ki so skupaj tvorile tragično verižno trčenje, posledice katerega so bile včeraj še vedno razstavljene na parkirišču postojnske izpostave Darsa. Ob pogledu na izmaličeno pločevino avtomobilov, ki so bili najprej razbiti v nesreči, nato pa so jih gasilci morali še razrezati, da so iz njih rešili poškodovane in izvlekli trupla, je srh spreletel marsikaterega obiskovalca včerajšnje novinarske konference.
Policisti so pod črto ocenili, da je bila glavna krivka za prometno nesrečo neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere, predvsem meglo. »Moje osebno mnenje je, da bi šli lahko vsi 'skozi', če bi vozili 50 kilometrov na uro,« je dejal Palčič in dodal, da so zgolj tovornjakarji, ki so bili vpleteni v nesrečo, po podatkih iz tahografov vozili okoli 85 kilometrov na uro. Med njimi je bil tudi omenjeni Ukrajinec, ki naj bi zapeljal s pasu za počasna vozila na vozni pas in zaradi slabše vidljivosti upočasnil vožnjo. Vrhničan, ki je vozil po voznem pasu, je zato silovito trčil v zadnji del tovornjaka in umrl na kraju nesreče. Slaba vidljivost in dejstvo, da so nekateri zaradi megle vožnjo upočasnili, drugi pač ne, sta povzročila še eskalacijo kaosa in trkov na primorki. Komaj 19-letna Ljubljančanka je umrla, ko se je reševala iz avtomobila. Stisnila naj bi jo druga vozila, ko je prišlo do novega naleta.
Kot zaenkrat kaže, bodo policisti tri voznike ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, tri voznike pa bodo le oglobili. Dva povzročitelja posameznih nesreč, Vrhničan in 30-letnik iz Bosne in Hercegovine, ki je zadnji trčil v kolono razbitih vozil, sta v nesreči umrla, tako da bodo ta del preiskave zaključili le s poročilom tožilstvu.
Dobro sodelovanje, a nevaren šum v komunikaciji
Pričakovano je moral včeraj veliko pojasnjevati predstavnik Darsa Ulrich Zorin, ki je poudaril, da so voznike prek radijskih postaj ves dan opozarjali na meglo na cesti. Ta se je dvigala in spuščala, zato je na elektronski signalizaciji tudi svetil znak za nevarnost. Da bi omejitev hitrosti na nevarnejših odsekih znižali, pa se na Darsu niso odločili. Zakaj ne oziroma kdaj potem sploh? »Hitrost omejimo takrat, ko imamo res verodostojne podatke s terena. Na primer, kadar imamo vzdrževalce ali policiste na terenu. Ampak kot rečeno, megla se premika. Nehumano bi bilo zniževati hitrost na 50 kilometrov na uro in bi vsi zavirali in povzročali nevarne situacije, čeprav bi bila vidljivost morda 100 ali 200 metrov,« nam je odgovoril Zorin in dodal, da so v soboto dopoldne pred nesrečo na odseku namerili tudi hitrosti okoli 180 kilometrov na uro. Dars sicer dograjuje drago elektronsko signalizacijo, tudi talne varnostne označbe za meglo bodo po spremenjenem pravilniku možne na več mestih.
Po dvodnevni analizi je bilo včeraj mogoče oceniti, da je bilo sodelovanje vseh, ki so sodelovali pri takšnem ali drugačnem posredovanju, zelo dobro. Pomoč je bila hitra, gasilci, reševalci, policisti in vsi drugi so bili požrtvovalni in kljub kaotičnim razmeram dovolj trezni, da so sprejemali prave poteze. Kljub temu se jim je pripetila pomanjkljivost, ki pa bi lahko pripeljala do tragičnih posledic. Kot je opozoril poveljnik postojnskega štaba civilne zaščite Cveto Kravanja, krak hitre ceste iz Nove Gorice ni bil pravočasno zaprt, zato so nekateri reševalci tvegali tudi življenja, ko so vozili v nasprotno smer po avtocesti. Predstavnik Darsa na tiskovni konferenci v nekaj poskusih ni ponudil zadovoljivega odgovora, ki bi pojasnil ta zaplet, na hodniku pa je bilo mogoče slišati, da naj bi šlo predvsem za komunikacijski šum. Češ da so po podani zahtevi za zaprtje ceste vsi na terenu sklepali, da je to storjeno, čeprav niso dobili jasne povratne potrditve.
