Dramatično opozorilo o grozeči katastrofi je na vlado v Bagdadu naslovil Washington. Obamova administracija je izključila možnost, da bi se jezu lotili Američani, Pentagon pa je tudi zavrnil možnost, da bi njihovi vojaki zavarovali območje, tako da bi brez grožnje mudžahidov Islamske države (IS) lahko to opravil kdo drug. Jez, ki od leta 1984 zadržuje vode Tigrisa okoli trideset kilometrov severno od Mosula, je bil poleti 2014 za kratek čas v rokah IS, a so združene iraško-kurdske sile prevzele nadzor nad njim. Zaradi izropane opreme ta hidroenergetski objekt, ki je po izgradnji z elektriko oskrboval precejšen del Iraka, deluje le delno, vzdrževalci, ki so dnevno skrbeli, da voda ni načela podlage jezu iz sodre, ilovice in peščenjaka, pa se niso vrnili na delo. Prepotrebnih betonskih punktacij v temelje tako imenovanega zemeljskega jezu tako ni bilo že več kot 16 mesecev, v kolikšni meri predstavlja nevarnost za prebivalce vzdolž reke, pa nihče ne more z gotovostjo trditi. Strokovnjaki se strinjajo, da bi v najhujšem primeru zrušitve ob polnem akumulacijskem jezeru lahko Mosul dosegel tudi do 20 in celo 30 metrov visok vodni val. Ker prebivalstva v porečju pod jezom nihče ne pripravlja na to nevarnost, bi lahko življenje izgubilo tudi do pol milijona ljudi, brez domov pa bi ostal še nadaljnji milijon. Ta najhujša nevarnost grozi že to pomlad, ko bo voda zaradi dežja in topljenja snega v zgornjem porečju Tigrisa najvišja, njen pritisk na nevzdrževani jez pa največji. Tudi če ga bo vzdržal, pa brez obnovitve in utrditve temeljev predstavlja nenehno nevarnost, saj bo s spomladanskimi vodami še načet.
Poldrugo leto brez vzdrževanja
Ameriški strokovnjaki so jez opremili z 92 merilnimi napravami, ki med drugim beležijo vodni pritisk nanj in odnašanje temeljev. Ti so bili v nevarnosti že pred desetletjem, a so Iračani po dramatičnih opozorilih začeli leta 2008 izvajati dodatno utrjevanje. Po enotedenski okupaciji jezu s strani IS avgusta 2014 tega ne počno več, ker se večina vzdrževalcev ni vrnila na nevarno območje, poleg tega pa tudi primanjkuje materiala za osnovno načrtovano utrjevanje, saj so ga dobivali iz Mosula, ki je še vedno v rokah IS. Iraška vlada, ki za zdaj ne kaže prevelike zaskrbljenosti za usodo jezu in ljudi pod njim, z izgovori, da je nevarnost samo zmerna, ne želi posegati v osiromašeno državno blagajno. Prava utrditev jezu bi stala okoli 380 milijonov dolarjev, če bo Američanom uspelo, da Svetovno banko, ki je Iraku odobrila 1,2 milijarde dolarjev razvojnega posojila, prepričajo, da se del tega preusmeri k jezu, pa bo izbiranje tujih pogodbenikov za obnovo morda le steklo. Določen interes je pokazala italijanska gradbena multinacionalka Trevi, ki se z Bagdadom o tem že pogaja. Italijanski premier je že prejšnji mesec dejal, da bi lahko na jezu namestili 450 njihovih vojakov za zavarovanje nujne obnovitve, če bo Trevi posel dobil. V politično sprtem Iraku je tudi ta ponudba naletela na različne odmeve, saj je minister za vodne vire Mohsin Al Šamari ostro nasprotoval tujim varnostnim silam na jezu, ker ga po njegovem mnenju povsem zadovoljivo varujejo iraške.
