Celo tako imenovana Sadamova reka, drenažni sistem, ki ga je nekdanji iraški diktator Sadam Husein vzpostavil v 80. letih prejšnjega stoletja, s čimer naj bi znova zaživela starodavna slava iraške agrikulture, je danes le neprijetna zelena brozga, ki še zdaleč ne dosega ravni gladine iz svojih najboljših časov.
Vse opisano opozarja na drastično zaostrovanje pomanjkanja vodnih virov in predstavlja resno grožnjo prizadevanjem iraške države, da bi po šestletni vojni znova vzpostavila svoje gospodarstvo. Še več, voda je na območju Bližnjega vzhoda tako dragocena dobrina, da mnogi strokovnjaki v prihodnosti napovedujejo izbruh vojn za to življenjsko pomembno tekočino, če pristojni kmalu ne bodo našli sprejemljive rešitve.
Napetost je začela naraščati v začetku tega meseca, ko je Turčija napovedala nadaljevanje izvajanja svojega zelo kontroverznega načrta izgradnje hidroelektrarne na reki Tigris na jugovzhodu države. Ob navajanju kulturnih in okoljskih standardov so evropski aktivisti dosegli umik podpore izgradnji jezu Ilisu, s čimer je Bagdad slavil začasno zmago, vendar je uradna Ankara odločena, da bo projekt nadaljevala, saj si želi znebiti uvoza energije. "Ta kriza Iraka ni nova, je pa danes resnejša kot kdaj koli prej," pravi Amro Hashim, gospodarski strokovnjak z bagdadske univerze.
Irak vali krivdo na sosednje države
Iraški politiki obsojajo sosednje države Turčijo, Iran in Sirijo, ki ležijo višje ob reki, zaradi jezov hidroelektrarn, vendar pa strokovnjaki hkrati navajajo, da iraške težave izvirajo tudi iz večanja prirastka prebivalstva, neučinkovitih namakalnih sistemov in premajhnega spodbujanja k ohranjanju vodnih virov. "Vedno lahko kriviš sosede ali podnebne spremembe, vendar pa bomo na koncu morali spremeniti način našega ravnanja z vodo," pravi David Molden, namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za ravnanje z vodo v Šrilanki.
Irak letos že drugo leto zapored pesti huda suša, lanska raba rezerv pa je pripeljala do najhujšega pomanjkanja vode v zadnjem desetletju. Suša lahko povzroči celo najmanjšo količino pridelave pšenice v zadnjih desetih letih. Po nekaterih napovedih naj bi pridelek letos znašal le polovico običajnega, kar je ob podatku, da je Irak nekoč pridelal dovolj žita za celotno regijo, skorajda enako katastrofi.
Poleg vseh problemov pa Irak pesti še ena težava, zaradi katere je premier Nuri al Maliki začel iniciativo, ki naj bi v državi znova oživila umirajočo kmetijsko industrijo. Oblasti zdaj pritiskajo na kmete, naj prenehajo izvajanje poplavnega namakanja, saj je ta praksa skozi leta povzročila precej večjo slanost zemlje, s čimer je prst postala manj rodovitna. Zaradi neprimernega izsuševanja so iraške vodne poti nevarno slane. "Večina poljščin, z izjemo tistih, ki zelo dobro prenašajo slanost, bo obrodila manj sadov, če jih bodo namakali s to vodo," opozarja Molden.
