Varljiva je zimska idila, ko je sneg vendarle pobelil večino države. Meteorologi namreč napovedujejo, da bodo v večini večjih mest celinske Slovenije in v Zasavju danes in v prihodnjih dneh presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10.
Padavine vsekakor znižajo koncentracije zdravju škodljivih delcev, uvodoma izpostavljajo v Agenciji za okolje (Arso). Vendar je učinkovitost odvisna od jakosti in vrste padavin. Razlog za povišane koncentracije v zadnjih dneh vremenoslovci pripisujejo dejstvu, da padavine v obliki suhega snega niso tako učinkovite pri spiranju. Obenem so se zaradi nizkih temperatur povečale emisije zaradi ogrevanja.
Največji onesnaževalec zraka v zimskem času so gospodinjstva, ki se ogrevajo z zastarelimi kurilnimi napravami na olje ali les. »Delež malih kurilnih naprav v skupnih emisijah nevarnih majhnih delcev PM10 v Sloveniji je kar dve tretjini. Najbolj onesnažujejo zastarele kurilne naprave na les, še posebno če se v njih kurijo premalo suha drva,« poudarjajo v Arsu.
Tudi na deželi je zrak onesnažen
V Agenciji za okolje zato v prihodnjih dneh odsvetujejo kurjenje lesa v pečeh in kaminih, če imajo stanovalci druge možnosti ogrevanja, ljudje naj tudi zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva, uporabljajo naj javni prevoz namesto osebnih vozil in kurijo naj na prostem.
Nimajo pa zgolj naša mesta slabega zraka. Občasne meritve so pokazale, da se prekoračitve mejne vrednosti za delce PM10 pojavljajo tudi v krajih zunaj območij, za katera so izdane opozorilne napovedi, predvsem v dolinah in kotlinah v notranjosti države, kjer se za ogrevanje kot gorivo pretežno uporablja les.
Onesnaženost zraka je eden glavnih okoljskih problemov v Sloveniji. Slovenski otroci (stari do 15 let) so v povprečju izpostavljeni koncentracijam od 30 do 40 mikrogramov nevarnih trdnih delcev PM10 na kubični meter zraka, kar presega priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije. Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 je sicer 50 μg/m3, v koledarskem letu pa naj se te mejne vrednosti ne bi smelo preseči več kot 35-krat.
Maribor ostal pod mejo
Do preseganj dnevne mejne vrednosti prihaja skorajda izključno v hladni polovici leta – od januarja do aprila in od oktobra do decembra. Čeprav se kakovost zraka v minulih letih vendarle nekoliko izboljšuje, se Slovenija še zmeraj uvršča med države evropske skupnosti z višjo onesnaženostjo z delci PM10. V Arsu ta čas še nimajo dokončnih podatkov za lansko leto, vedo pa že zdaj, da je bila mejna vrednost več kot 35-krat presežena v Zagorju, Celju, Trbovljah, Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu. V Zagorju in Celju je bilo teh preseganj celo več kot 60. Maribor naj bi po nedokončnih podatkih ostal pod mejno številko 35. Slab zrak so Mariborčani vdihavali »zgolj« 33 dni.
Je pa pri nas onesnaženost zraka s prašnimi delci še zmeraj bistveno blažja kot denimo na Kitajskem. V Pekingu so lansko leto zabeležili kar 179 onesnaženih dni, od tega so jih 46 označili za izredno onesnažene. Hud smog, ki ga je poslabšalo večmesečno sušno obdobje, pesti tudi Italijo. V Rimu in v več kot sto drugih mestih so zato prepovedali silvestrske ognjemete, ponekod, med drugim v italijanski prestolnici, Milanu in Neaplju pa so uvedli omejitve v cestnem prometu.
Pri nas naj bi se onesnaženost zraka s prašnimi delci znatno znižala v soboto. Vremenoslovci namreč napovedujejo obilnejše deževne padavine.
