Napovedi o ponovni uvedbi vajeništva se uresničujejo. Delovna skupina pod vodstvom ministrstva za izobraževanje je že pripravila izhodišča za pripravo posebnega zakona o vajeništvu. Delovni osnutek naj bi bil končan marca, zakon pa dokončno sprejet še pred koncem leta. Prva generacija vajencev se bo začela izobraževati leta 2017, napoveduje ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.
Pri pripravi zakona je največ odprtih vprašanj o statusu in delovnopravnem položaju vajenca ter razmerju in porazdelitvi odgovornosti med delodajalcem, šolo in vajencem. V zdajšnjem sistemu poklicnega izobraževanja imajo namreč mladi status dijaka, ki se praktično izobražuje pri delodajalcu, pri klasičnem vajeništvu, kot ga poznajo na primer v Avstriji in Nemčiji, pa je vajenec zaposlen, a se mora ob tem šolati.
»Ministrstvo za delo predlaga, da bi šlo pri našem vajeništvu za status dijaka na občasnem delu,« pojasnjuje ministrica. Tako kot pri individualnih učnih pogodbah med delodajalcem, šolo in dijakom bo sklenjena tripartitna pogodba o zaposlitvi, pri čemer za dijaka ne bi veljala določila zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec bi dijaku izplačeval »nagrado«, opravljeno delo – v enem učnem letu je predvideno do 52 tednov na delovnem mestu – pa bi se štelo v delovno dobo po vzoru študentskega dela.
Pilotski projekti na devetih področjih
Že v naslednjem šolskem letu bodo izvedli praktična pilotska preverjanja različnih modelov vajeništva v različnih dejavnostih. Izbranih je devet področij – za poklic oblikovalca kovin, orodjarja, kamnoseka, mizarja, gastronoma, hotelirja, papirničarja in papirniškega tehnika, upravljavca strojev, steklopihača in brusilca stekla. Nato bo vlada odločila o najtršem orehu – razporeditvi finančnih bremen med državo in delodajalci. »V tem trenutku govorimo samo o pilotskih projektih in spodbudah za delodajalce, ki jih bomo financirali iz kohezijskih virov nove finančne perspektive. V prihodnosti pričakujemo, da bo tako kot v tradicionalnih vajeniških državah gospodarstvo prevzelo večji del obveznosti, na primer višje nagrade, zavarovanja…, medtem ko bomo na ministrstvu skrbeli za standarde izobraževanja,« pojasnjuje Makovec-Brenčičeva. Za poklicno izobraževanje, vključno z vajeništvom, je iz nove evropske perspektive na voljo nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Koliko bo za vajeništvo namenila država in koliko dijakov bo vključenih vanj, bo več znanega v drugi polovici leta, ko bo jasneje, koliko bo na voljo virov in koliko delodajalcev bodo uspeli motivirati za sodelovanje.
Spodbude za delodajalce bodo podobne kot pri usposabljanju na delovnem mestu. Šlo naj bi torej predvsem za subvencioniranje dela stroškov za mentorske oblike dela, pri čemer bo strošek za delodajalca zaradi daljšega usposabljanja na delovnem mestu večji kot zdaj. Glede zagotovitve dodatnega izobraževalnega kadra se na ministrstvu pogovarjajo z gospodarsko in obrtno zbornico, kjer podeljujejo mentorske in mojstrske nazive.
Vajeništvo je bilo sicer zaradi slabega interesa zlasti med delodajalci leta 2006 ukinjeno. »Struktura gospodarstva se je od takrat precej spremenila, vse več je malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega je vse več zavedanja, da je vajeništvo ena od oblik, s katerimi lahko ustvarimo nova delovna mesta,« je prepričana Makovec-Brenčičeva.
Mladih poklicno izobraževanje ne zanima
O smiselnosti poklicnega izobraževanja in vajeništva bo poleg podjetij treba prepričati tudi mlade. Čeprav se je vpis v gimnazije v zadnjih letih nekoliko znižal, povečal pa v tehniške srednje šole, je zanimanje za nižje in srednje poklicne programe še vedno zelo slabo. Med mladimi ni interesa, saj se poklicno izobraževanje še vedno povezuje z umazanim in slabo plačanim delom.
»Mlade je nujno ozavestiti, kakšni so ti poklici v resnici, in jim pojasniti, da so se v zadnjih desetletjih močno spremenili,« pravi ministrica. Priznava, da je v delovni skupini tekla razprava tudi o tem, da ne bi postalo vajeništvo še ena oblika prekarnega dela. Zato je pomembno, da v skupini, ki bo pripravila osnutek zakona, sodelujejo sindikati.
Igor Dernovšek
Dijaki, vpisani v srednješolsko izobraževanje
Ministrstvo za šolstvo in šport, začetek šolskega leta
PODATKI
2010/11
2011/12
2012/13
2013/14
2014/15
srednje
splošno
srednje tehiško in
drugo strokovno
srednje
poklicno
nižje
poklicno
v %
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
0
