Poslanci bodo danes opravili drugo obravnavo predloga zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, in če bo izglasovan sklep, da se na isti seji opravi še tretja obravnava, se bo to zgodilo v torek, 2. februarja, ko bi lahko bil zakon sprejet. Ali bo, pa je odvisno predvsem od največje koalicijske stranke SMC. Ta je izgubila bitko s SD, da bi nova družba sodila pod pristojnost SDH namesto vlade, kot vztraja prvak SD Dejan Židan, vendar naj bi se po naših informacijah včeraj v SMC večinsko nagibali k temu, da bodo zakon kljub temu podprli. Dokončna odločitev pa bo padla po današnjem vnovičnem koalicijskem usklajevanju.
Kdo bo sekal in predeloval slovenski les?
To, ali bo družba Slovenski državni gozdovi neposredno pod pristojnostjo vlade ali SDH, z vidika upravljanja državnih gozdov ni bistveno, saj gre zgolj za to, kdo bo imel vpliv na kadrovanje v novem podjetju – SMC ali SD. Je pa v predlaganem zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi veliko drugih pasti, ki utegnejo usodno vplivati na slovensko gozdarstvo in tudi lesno industrijo. Poročali smo že, da so gozdarji sklada kmetijskih zemljišč in gozdov dobili navodilo, naj začnejo pripravljati javne razpise, da bi od 1. julija letos les iz državnih gozdov začasno prodajali na panjih.
To pomeni, da kupec kupi drevo in se sam odloči, kdo mu ga bo posekal in komu ga bo prodal. V gozdarskih krogih so prepričani, da bomo s tem državne gozdove kot na pladnju ponudili »Hansu«, torej avstrijskemu kupcu, ki bo ponudil dumpinške cene, pripeljal svoje delavce, hlodovino pa odpeljal čez mejo.
Prodaja lesa na panju je mešetarjenje
Državi svetniki se zato zavzemajo, da bi v zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi prodajo lesa na panju izrecno prepovedali, ker bo po njihovem tam prihajalo do goljufij. Tudi gozdar Jože Skumavec pravi: »Niti enega drevesa ne smemo prodati na panju, saj to pomeni mešetarjenje in nespoštovanje lesa. Odkup na panju je veliko slabša rešitev od dosedanje prakse, saj nekomu, ki mu gre le za dobiček, dovoliš, da dela v gozdu po svoje. Za odkup lesa na panju tudi ne potrebujemo novega državnega podjetja. Zadostuje le en gozdar v skladu, ki bo dosegel višjo rento od 16 evrov po kubičnem metru lesa, kolikor je v državnih gozdovih znašala leta 2014.«
Skumavec predlaga, naj v velikih gozdnogospodarskih enotah les v državnih gozdovih še naprej sekajo dosedanji koncesionarji, na manjših površinah pa kmetje in zadruge. Ustanovitev državnega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi podpira predvsem zaradi predvidene gradnje lesnih centrov, kjer bi morali po njegovem zbirati, obdelovati in tržiti ves les, tudi iz zasebnih gozdov. Skumavec je prepričan, da državi tudi ni treba zapraviti 10,5 milijona evrov denarja, kolikor načrtuje za nakup žičnic, traktorjev, tovornjakov... »Izvajalci del v državnih gozdovih bodo s svojimi strokovnjaki in opremo izvajali vsa gospodarska dela, tudi prevoz lesa v lesne centre, ki naj bi bili samostojne pravne osebe,« svetuje Jože Skumavec.
