Z vrsto zlomov kosti in s poškodbami glave so z enega od slovenskih smučišč te dni reševalci v bolnišnico prepeljali smučarko, ki je želela preizkusiti zaprt del smučišča, a je med svojo pustolovščino padla. S hudimi poškodbami so v bolnišnico ta teden odpeljali tudi smučarko, ki je svoje smučarsko znanje ravno nadgrajevala s smučarskim učiteljem, in prehitrega smučarja, ki je vanjo silovito trčil. Policisti na slovenskih smučiščih obravnavajo skoraj sto smučarskih nezgod na leto, ocenjujejo pa, da se na smučiščih vsako leto poškoduje kar okoli tisoč ljudi.
Tvegan prvi spust
»Letošnja zima nekoliko izstopa. Snega je zelo malo in na mnogih smučiščih, ki delujejo, je veliko gneče,« opaža upokojeni smučarski inštruktor Iztok Belehar. »Tudi vremenske in s tem snežne razmere se hitro spreminjajo. Ko sem danes smučal po smučišču, je bil sneg popolnoma drugačen kot včeraj, jutri pa bodo zaradi sonca in odjuge ter morebitne nočne zmrzali razmere spet drugačne,« opozarja na pasti, ki lahko zavedejo tudi izkušene ter dobro telesno pripravljene in ustrezno opremljene smučarje.
Za varno smuko morajo smučarji v prvi vrsti poskrbeti sami. »Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so padci pogosto posledica utrujenosti, neznanja ali precenjevanja znanja smučanja in razmer na progi,« pravi Bojan Kos, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj. »Do nesreč prihaja tudi zaradi objestnosti, pretiravanja, izvajanja trikov in neupoštevanja pravil o varnem smučanju in o varnosti na smučiščih.« Smučarski inštruktor pa ga dopolnjuje: »Če smo na smučišču varni sami sebi, smo varni tudi drugim.« Pri ljubiteljih belih strmin Belehar vsak dan opaža preveliko zaletavost, ko želijo vse svoje smučarsko znanje uporabiti in pokazati v prvi vožnji tisti dan. »Na smučišču velja načelo postopnosti. Tudi izkušeni smučarji bi se prvo vožnjo morali spustiti po najbolj nezahtevni progi, da spoznajo teren, razmere in tudi svoje počutje,« opozarja.
Glavno vodilo smučarjem naj bi bila pravila FIS, ki med drugim zapovedujejo obzirnost do drugih, upoštevanje svojega znanja, smučanje po odprtih in urejenih progah. Policisti pa opozarjajo tudi na prepoved smučanja pod vplivom alkohola. »Smučišče je namenjeno več smučarjem, ne le enemu, ki se želi zabavati.« Poleg telesne pripravljenosti je ključnega pomena tudi brezhibna smučarska in zaščitna oprema. Čelada je za otroke do 14. leta obvezna, za druge smučarje pa priporočljiva.
Na smučišče spustijo vsakogar, za volan pa ne
Da je smučišče varno in da na njem vlada red, morajo poskrbeti upravljalci smučišč s svojimi nadzorniki, opozarja predstavnica za odnose z javnostmi na notranjem ministrstvu Irena Likar. »Ti lahko skladno z zakonom o varnosti na smučiščih smučarju odvzamejo smučarsko vozovnico, če smuča nevarno oziroma če ogroža druge smučarje.«
Na Voglu letos še nobenemu smučarju niso odvzeli vozovnice, pravi direktor Boštjan Mencinger: »Predvsem opozarjamo, če pri kom opazimo nesprejemljivo vedenje. Zelo smo pozorni na to, da so smučišča varna, da so varnostne ograje nameščene, raje namestimo kakšno preveč kot pa premalo. Vseeno pa je poglavitnega pomena ustrezno ravnanje smučarjev.«
»Smučarskih nesreč bo manj, ko bo vsak od vpletenih v smučanje za svoje vedenje in za svojo varnost prevzel svoj del odgovornosti,« meni odvetnik Primož Krapenc. Opozarja, da v praksi redko vidimo policiste, ki na progi preverjajo alkoholiziranost smučarjev ali jim odvzamejo vozovnico zaradi neprilagojenega smučanja. Da je tako, priznava tudi Likarjeva z ministrstva. »Pogosteje so policisti na smučiščih ob koncu tedna, med prazniki in v času šolskih počitnic, skratka takrat, ko je na smučiščih več obiskovalcev oziroma ko to narekujejo varnostne razmere.« Koliko jih bo na smučišču in kdaj, odredi komandir krajevno pristojne policijske postaje.
Krapenc pa se poigrava z mislijo, da bi morali za smučarje pred nakupom vozovnice po vzoru vozniškega uvesti smučarsko dovoljenje, s katerim bi izkazoval svoje smučarsko znanje. »V prometu je jasno, da brez opravljenega vozniškega izpita ne smeš za volan, vožnja v vinjenem stanju je eden najhujših prekrškov. Na smučišču pa se vse to preveč tolerira,« je dejal.
Ob nezgodi do čim več podatkov
Če se nezgoda vendarle zgodi, so ključnega pomena pri dokazovanju, kdo je zanjo kriv in bo moral prevzeti (tudi odškodninsko) odgovornost, številni in točni podatki. Ob poškodbi na smučišču je treba najprej poiskati reševalno in nadzorno službo, ki opravita zapisnik in fotografirata okoliščine nesreče. »Če nam poškodba to omogoča, z mobilnim telefonom lahko fotografiramo tudi sami,« svetuje odvetnik Krapenc. Poleg natančnih podatkov prič, vključno z njihovimi naslovi, je v pomoč tudi shranjena smučarska vozovnica, ime proge, datum in ura nezgode ter opis telesnih poškodb. Natančno pa morajo nadzorniki popisati tudi izjave udeležencev in podatke o njihovem ravnanju tik pred nesrečo.
Sicer pa je treba ločiti, kdaj je za nezgodo kriv kdo drug, kdaj pa smučar sam. »Imeli smo primer, ko je poškodovanec od nas terjal odškodnino, ker naj bi ga ob enih popoldne na progi presenetili kupi zvoženega snega,« se spominja Mencinger. To sodi k razmeram na progi, ki se jim morajo smučarji prilagoditi. Medtem ko je na Voglu zahtevkov po odškodnini vsako leto kar nekaj, jih običajno ob dokazani krivdi ne izplačajo več kot deset.
