Kljub neizbrisljivemu slovesu, da povzroča številnim neprijetne in precej trdovratne vonjave, so si tudi prehranski strokovnjaki edini, da je česen izjemno zdrava vrsta zelenjave. Kdor bi se rad v času, ko razsajajo viroze, prehladi in gripa, teh nadlog ubranil, stori pravilno, če si ga pogumno in obilo privošči. Ob današnjem stanju v zdravniških čakalnicah je to še posebej priporočljivo. Kultura bo že potrpela, sicer pa so jo že tako spravili povsem na kolena.
Naj vam bo v tolažbo, da so česen zelo cenili že kulturno precej razviti stari Egipčani, graditelji piramid in drugih kulturnih spomenikov so ga morali uživati pospešeno, da so zatrli različne bolezni in da so se jim pogoste hujše rane hitreje celile. Zaradi ugodnih učinkov na telo ga dandanes uporabljajo v medicini, saj dokazano preprečuje nastanek ateroskleroze, povišanega holesterola, povišanega krvnega tlaka in rakavih obolenj.
Nepogrešljiv v juhah in solatah
Česen je zlasti priljubljen v sredozemski prehrani; po popolnoma enostavnem in zelo okusnem receptu ga narežemo, samo nekoliko pogrejemo v dobrem oljčnem olju, posolimo in s tem zabelimo špagete. Če dodamo še zmlet čili ali drobno narezane sveže pekoče feferone, nastane karseda preprosta in poceni, a izjemno okusna specialiteta, ki zaseda prvo mesto na jedilniku vsake resne špagetarije, najdemo pa jo pod izvirnim italijanskim imenom »aglio, olio e peperoncino«.
Nepogrešljiv je česen v solatah, kljub temu pa ga je v običajnih gostilnah v solatnem baru – kdove zakaj – izjemno težko dobiti. Za krasno brezmesno grahovo rižoto v loncu najprej spražimo čebulo, dodamo na koščke narezan korenček in riž, malo popražimo in zalijemo z vodo ter začinimo s karijem in obilno mero stisnjenega česna, malo pred koncem kuhanja pa vmešamo še grahova zrna. V zimskem času se še prileže tudi vroča in krepka češka česnova juha, ki jo lahko pripravimo tudi tako, da čisti mesni ali zelenjavni juhi primešamo ne preveč sramežljiv odmerek stisnjenega in na olju samo toliko segretega česna, da zadiši. Takšno juho še vročo postrežemo v velikih skodelicah s popečenimi kockami kruha, po vrhu pa naribamo sir, da se lepo stopi, in potresemo s sveže sesekljanim peteršiljem. Imenitna je tudi jed po tokratnem receptu.
Pomfrit s česnom
Potrebujemo 1 kilogram krompirja, najbolje velike gomolje, 6 velikih strokov česna (količino je dovoljeno prilagoditi), šopek peteršilja, drobno mleto morsko sol, sveže zmlet črni poper (ali čili), nekaj žlic oljčnega olja.
Pečico segrejemo na 250 stopinj Celzija oziroma na najvišjo temperaturo, ki jo zmore. Česen drobno sesekljamo, vsujemo v ponev in prelijemo z vsem oljem, kolikor ga imamo namen uporabiti (nekaj žlic). Pristavimo in na srednjem ognju grejemo samo toliko časa, da česen zadiši, nato ga takoj odstavimo. Česen ne sme porjaveti! Česnovo olje odlijemo (najbolje skozi cedilo) v skodelico, tako olje kot česen pa prihranimo. Krompir narežemo na največ centimeter debele paličice, kot za pomfrit. Oplaknemo ga, dobro osušimo in stresemo v veliko skledo. Polijemo ga s česnovim oljem in solimo s pol žličke soli ter začinimo s ščepcem popra. Pekač obložimo s papirjem za peko in krompir po njem razporedimo v enem samem sloju. Če je treba, ga spečemo v dveh pekačih. Porinemo ga v pečico in pečemo kakšnih petnajst minut oziroma toliko časa, da postane zlato zapečen in hrustljav (to je odvisno od vrste krompirja in debeline rezin). S pekača ga poberemo z lopatko in preložimo v suho skledo. Posujemo ga s sesekljanim peteršiljem in vsem prihranjenim česnom ter po okusu dosolimo in ne mešamo, temveč le dobro pretresemo. Nemudoma še vročega postrežemo – kot prigrizek ob kakšnem dobrem napitku. Francozi vam ob tem ne bi oporekali kvartina dobrega rdečega vina.
