Davni novembrski ATP teniški challenger Crystal cup leta 1998 je v Portorožu na odprtem prvenstvu Avstralije v tenisu v Melbournu sprožil zanimiv pogovor z nekdanjim podpredsednikom nemške teniške zveze Dirkom Hordorffom. Ta je skromno slovensko novinarsko zasedbo ogovoril, da je prav on na slovensko obalo pripeljal Nemca Rainerja Schüttlerja, ki je takrat zmagal na našem turnirju in kasneje leta 2003 kot največja senzacija kot skoraj anonimni teniški igralec nastopil v finalu na avstralskem grand slamu in izgubil proti Andreju Agassiju.
Hordorff se je prav v obdobju, ko je bil s svojim takratnim varovancem Schüttlerjem pri nas v Portorožu, odločal, ali bi investiral v še bolj obetajočega najstnika Novaka Đokovića, ki je takrat nabiral teniško znanje v proslavljeni akademiji Hrvata Nikole Pilića v Münchnu. Ko je izvedel, da bo v mladega Srba denar vložil bogat židovski poslovnež, se je tako odločil tudi sam in verjetno nista bila edina. Dejstvo je namreč, da vsa leta na nagradnih in sponzorskih zaslužkih Đokovića visijo številni »odstotkarji«. Samo Nemec in Izraelec naj bi mu letno pobirala milijonske zneske. Ko konec leta Đokovič sešteje še stroške svoje domače »ekipe«, tudi Borisa Beckerja za sedenje v igralčevi loži, navijanje in svetovanje pač nista poceni, vseeno res ne ostane malo, še zdaleč pa ne toliko, kot je videti na prvi pogled. A Đoković o tem ne razmišlja preveč, kajti profesionalni tenis je posel, podobno poslovno vrhunsko organiziran kot nogomet, v katerem sodelujejo mnogi. Zato se nekdanji podpredsednik nemške teniške zveze Dirk Hordorff predstavlja s poklicem športni menedžer, ki ga pri nas v pravem pomenu besede skorajda ne poznamo.
In zato ker je profesionalni tenis vrhunski posel, so igralke in igralci, ki bi lahko bili moteči, takoj opozorjeni, da bi bilo dobro, če spremenijo svoje obnašanje. Tako so v Melbournu »dobrohotne« nasvete dobili že Nick Kyrgios zaradi zmerjanja sodnikov in celo telefoniranja z igrišča po ogrevanju, Bernard Tomić zaradi svojih izpadov v javnosti, med katerimi izstopata beg pred policijo in aroganca do oblasti, in celo komaj dva meseca po pridobitvi avstralskega državljanstva Rusinja Daria Daša Gavrilova, ki je bila po treh zmagah v prvih kolih pravi »cukrček« na igrišču, ob porazu v četrtem krogu pa se ji je že med dvobojem proti Španki Carli Suarez Navarro povsem »odtrgalo« in se potem njene nedostojnosti niso nehale niti v garderobi. Svoje obnašanje je kasneje na tiskovni konferenci spokojno obžalovala, a ji vtisa ni uspelo popraviti. Teniški posel od igralcev in igralk zahteva na igrišču športni in ferplej šov in nikakor ne sprejema komedijantstva ali celo nespodobnosti.
Če švicarski teniški igralec Roger Federer spusti s sicer brezhibne pričeske pramen las kot Hugh Grant in tako najavi svojo zmago, v hipu osvoji srca gledalk. Če Rafael Nadal v reklami na televiziji pokaže zgornji rob oprijetih belih spodnjih hlač tommy hilfiger, gledalke otrpnejo. Če ob zmagovitem udarcu Marija Šarapova zastoka glasno, kot se šika, moški svet ploska stoje. Vse v stilu, da teniški posel raste, in tudi zato se bo končni obisk na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu močno približal milijonu. In zato bo lahko prihodnje leto še višji denarni sklad in bodo oblikovalci teniške modne industrije svojim modelom pripravili komplet oblačil že za vsak dvoboj posebej.
