Ko Vlada Republike Slovenije vsako leto na podlagi mnenj Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in Olimpijskega komiteje Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) sprejme letni program športa, se zdi, da je vse v najlepšem redu. Nastane nekakšen status quo. Zdi se, da je država, ki razdeli sredstva iz naslova ministrstev, evropskih strukturnih in socialnih skladov, fundacije za šport, fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter lokalnih skupnosti, vesela, da se je prve koledarske dni razbremenila enega bremena, šport kot del civilne družbe pa, da je prejel sredstva. Zaradi dolgotrajnih razpisnih postopkov športne organizacije dejansko prejmejo sredstva nekje do polovice leta ali pa še kasneje. Ta so namreč že več let bolj ali manj nespremenjena. Uspehi ali neuspehi športnikov namreč ne igrajo prav nobene vloge pri skupni višini dodeljenih državnih sredstev za šport. Ta sredstva pa se kasneje med športne panoge razdelijo na podlagi meril uspešnosti posamezne panoge, ki je prikazana skozi kategorizacijo.
Slovenska vlada je sprejela sklep, da bo športu iz državnega proračuna namenila dobrih 16 milijonov evrov. V ta znesek so všteti programi civilne in državne sfere ter programi, namenjeni osnovnošolski populaciji. Teh strokovna javnost večkrat ne prepozna kot prav tako pomembnega del športa. Letošnji znesek je navzven drugi najnižji v zadnjih letih, s stališča stroška države pa praktično nespremenjen v primerjavi s preteklimi leti. Kot prikazuje objavljeni graf, so namreč sredstva za izvajanje letnega programa športa močno variabilna, saj vključujejo tudi zneske, ki jih Slovenija črpa iz naslova evropskih strukturnih skladov. Iz teh dejstev je mogoče sklepati, da država nima jasne strategije na področju vlaganja v vrhunski šport. Številne športne panoge v Sloveniji živijo zgolj na podlagi državnih prejemkov od fundacije za šport in pristojnega ministrstva.
Za mednarodne prireditve se najdejo sredstva
»Tako imenovani trik letnih proračunov, namenjenih za šport, je, da kakšno leto po višini odstopajo. Podrobnejši pogled razkrije, da so sredstva enaka ali celo manjša kot leto prej,« pravi Blaž Perko, namestnik generalnega sekretarja za področje športa pri OKS-ZŠZ. Za izrazito odstopanje gre pri letošnjih državnih sredstvih, namenjenih vrhunskemu športu, saj je indeks v primerjavi z lanskim 140, končni prejemek pa znaša 6,4 milijona evrov. Razlog se skriva v dejstvu, da je v ta znesek vštetih 2,1 milijona evrov, namenjenih razvoju strokovnih kadrov v vrhunskem športu. Omenjeni znesek je pridobljen iz evropskih sredstev, je pa navsezadnje zelo pomemben tako za sedanjost kot prihodnost slovenskega športa.
Podobna odstopanja je bilo mogoče opaziti v letih 2012 in 2013. Tedaj je šlo iz naslova sredstev, namenjenih za vrhunski šport, prvo leto milijon evrov, drugo pa še četrtina več za organizacijo evropskega prvenstva v košarki. »Da se v Sloveniji lahko najde več denarja za vrhunski šport, dokazujejo večje mednarodne prireditve, ki jih je v zadnjih letih podprla država. Tu mislim predvsem na evropsko prvenstvo v košarki in še nekatere druge velike mednarodne prireditve v preteklosti. Dobro bi bilo, če bi ta namenski denar tudi v naslednjih letih ostal v športu,« opozarja Perko.
Največja odstopanja letnih programov športa gredo iz naslova vlaganj v infrastrukturo. Lani je bilo za Nordijski center Planica namenjenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev ter še sedem za gimnastični center Cerar-Pegan-Petkovšek, ki se je čez noč iz treh legend preimenoval v GC Ljubljana. V letošnjem letnem programu športa je infrastrukturnim objektom namenjenih 800.000 evrov. Da so sredstva iz letnega programa športa letos precej nižja za infrastrukturo, gre tudi na račun opredelitve v nacionalnem programu športa, ki je predvidel, da slovenski šport potrebuje več sredstev za dejavnost. Treba pa se bo na državni ravni zavedati, da bo treba infrastrukturne objekte obnavljati.
Po vlaganjih v šport Slovenija krepko za razvitimi državami
Vrhunski šport bo torej od pristojnega ministrstva v letošnjem letu prejel 4,7 milijona evrov, skupno pa bo v letošnjem letu slovenskemu vrhunskemu športu namenjenih okrog 7,5 milijona evrov. Približno 2,8 milijona bo namreč dobil od fundacije za šport, ki bo sicer v letošnjem letu namenila športnim dejavnostim šest milijonov evrov. Fundacija za šport je sicer vezana na koncesijske dajatve, ki pa so v Sloveniji vse nižje tudi zaradi večje obdavčitve srečk in posledično manjše prodaje.
Iz nacionalnega programa športa od 2014 do 2023 je mogoče razbrati, da je eno najpomembnejših vprašanj obseg programov zagotavljanja iz javnih financ. »Da bomo dosegli želen vpliv športa na kulturo naroda, bo treba zadržati razpoložljive vire in povečati javne vire na raven, kot jo imajo v razvitih evropskih državah. To pomeni na najmanj 100 evrov na prebivalca,« so zapisali snovalci programa. Izhajali so iz izračuna, da so viri leta 2011 znašali 75 evrov na slovenskega prebivalca. Ti so do danes približno enaki.
»Sredstva za izvajanje letnega programa športa so odraz stanja države. Integralna sredstva ostajajo enaka. Razumljivo je, da bo težko doseči, da bi se povečala. Za slovenski šport sta v letnem programu športa zelo pomembna dva projekta, ki se nanašata na usposabljanje in razvoj kadrov,« pravi Edvard Kolar, nekdanji direktor direktorata za šport na MIZŠ, ki je s prihodom Bogdana Gabrovca na čelo OKS-ZŠZ na olimpijskem komiteju postal generalni sekretar za področje športa.
