Letos se bo nekaj več kot 17.000 učencev po koncu osnovne šole vpisalo na razpisanih 22.960 mest, kolikor jih predvideva včeraj objavljeni razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2016/2017. Novosti je malo, ena od njih pa je program metalurškega tehnika, ki je bil po besedah resornega ministrstva oblikovan na podlagi večletnih pobud gospodarstva.
Sogovornike s področja poklicnega izobraževanja je nekoliko presenetilo, da se bodo mladi lahko v teh programih izobraževali samo na Ravnah na Koroškem in v Slovenski Bistrici, ne pa (tudi) na Jesenicah, kjer so potrebe trga zagotovo enako ali še bolj očitne. A kot kaže, na Jesenicah programa ministrstvu sploh niso predlagali. Ravnateljica jeseniške srednje šole Andreja Vehar Jerman je povedala, da so se z Acronijem začeli pogovarjati o potrebah, potem ko je rok za predloge za razpis že potekel. Dodala je še, da bi to morda lahko spremenili že v šolskem letu 2017/2018.
Šolam na obrobju je treba pomagati
Mitja Korunovski, ki se na Obrtno-podjetniški zbornici ukvarja s področjem poklicnega izobraževanja, opozarja, da ministrstvo sicer upošteva pripombe in pobude, a le dokler gre za manjše ukrepe. »Že nekaj let protestiramo zaradi prevelikega vpisa v program frizerja. Vsako leto namreč pride na trg 450 novih frizerjev, kar je za Slovenijo absolutno preveč. Po naših analizah bi morali vpis za polovico zmanjšati.« Takšna hiperinflacija namreč povzroča nižanje kakovosti izobraževanja, nižanje cene dela, sivo ekonomijo. Podobno, četudi ne tako drastično, je s programoma cvetličarja in vrtnarja. Na zbornici zato opozarjajo, da bi bilo treba zarezati v mrežo šol in kakšno tudi zapreti, a hkrati priznavajo, da je srednje- in dolgoročne potrebe trga zelo težko napovedovati.
»Sistem izobraževanja je rigorozen in ne gre vedno z roko v roki z dinamičnostjo potreb trga,« opozarja predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al Mansour, »a pred korenitimi spremembami sistema je pametno ubrati druge mehkejše rešitve, denimo možnost hitrih prekvalifikacij, kjer se pokaže potreba, ubirati mehke strategije usmerjanja mladih in jim že zelo zgodaj dati dovolj širine, da se lahko odločijo za poklic.« Drastičnih posegov v mrežo šol si v zvezi ne želijo; nasprotno, opozarjajo, da je šolam na obrobju, ki imajo praviloma manjši vpis, z vidika preprečevanja še večje centralizacije treba pomagati tudi z dodatnim financiranjem.
Mladi niso številke
Da ima nepreudarno poseganje v razmestitev programov lahko posledice, ki bistveno presegajo zgolj trenutne potrebe trga dela, kaže primer jeseniške srednje šole, kjer bodo izgubili programa administratorja in ekonomskega tehnika PTI. »S premeščanjem programa administratorja v Kranj izgubljamo program, kamor so se vpisovali dekleta z nižjimi učnimi dosežki ter dijaki tujci,« pravi ravnateljica Srednje šole Jesenice Vehar-Jermanova, ki se boji, da bodo omenjeni zdaj šolanje postavili na drugo mesto. Vožnja je za nekatere preprosto prevelik finančni zalogaj. Ni redkost, dodaja ravnateljica, da dijaki po šoli še delajo, s čimer pogosto preživljajo tudi svoje starše, brate in sestre. Vse to so zapisali tudi v protestnem pismu, ki so ga skupaj s starši poslali na ministrstvo, a jih tam niso upoštevali.
Ravnateljica se zaveda, da vsa vpisna mesta v obeh programih niso bila zapolnjena, a so oba programa v šoli izvajali racionalno, saj združujejo razrede pri strokovnih predmetih po vertikali, pri splošnih pa s programom mehatronik operater. »Letos imamo v tretjem letniku programa administrator 13 dijakov, ki bi nadaljevali šolanje v programu ekonomski tehnik PTI, ta možnost jim je bila obljubljena tudi ob vpisu,« je ogorčena ravnateljica. Odločitev ministrstva bo torej vplivala tudi na njihovo zaposljivost. »Številke podpirajo odločitev ministrstva, vendar mladi niso številke,« je prepričana.
