Zelo nas je razveselila že pomoč lokalnih prebivalcev pri opremljanju prostorov, nato pa še pripravljenost ljudi za donacije v obliki predmetov. Pridobili smo veliko lepih in vrednejših reči, pomagali so nam tudi sponzorji, ki so nam za izposojo podarili kar nekaj super reči, od šivalnega stroja do invalidskega vozička. V nekem trenutku nam je nekdo ponudil celo delujoč registriran avtomobil, a ga nismo upali sprejeti, saj bi bila izposoja administrativno prezahtevna.
Pozitivno nas je presenetilo tudi, kako dobro so lokalni prebivalci sprejeli Dom skupnosti. Vsebine in dogodki so dobro obiskani, pomembno pa je tudi, da so sodelovali pri oblikovanju zanimivega in brezplačnega programa.
Na drugi strani smo pričakovali nekoliko hitrejšo rast izposoj. To nas je nekoliko razočaralo, a smo ob obisku na Dunaju ugotovili, da se s podobnim problemom soočajo tudi ostale knjižnice reči. Toda, kot kaže predvsem berlinska Leila, na dolgi rok število izposoj narašča.
Kaj ste se še naučili od Dunajčanov in Berlinčanov?Pri tujih knjižnicah smo opazili, da pobudniki vanje vlagajo veliko prostovoljnega dela, kar bi morda lahko vključili tudi v naš poslovni model: da bi bilo članstvo mogoče pridobiti tudi s prostovoljno pomočjo v knjižnici. Druga zanimivost, ki smo jo opazili na Dunaju, pa je, da ima dunajska knjižnica reči dogovor z organizatorji glasbenih festivalov. Ti pozabljene šotore in spalne vreče podarijo knjižnici, ki jih posoja naprej.
Ali ste uspeli vzbuditi zanimanje za knjižnico reči v drugih mestih v Sloveniji?Kar nekaj ljudi in organizacij nas je poklicalo po tem, ko so videli naš Priročnik vzpostavitve knjižnice reči. Zaenkrat se še ni odprla nobena knjižnica, vemo pa, da se jih nekaj načrtuje.
Predvidevam, da je koncept souporabe lažje vzpostaviti v manjših skupnostih.Seveda, v manjših skupnostih je koncept izposoje prisoten že od nekdaj in praviloma se zanimanje za tovrstna sodelovanja v času kriz okrepi. Poznamo pobude, ki so namenjene ravno spodbujanju izposoje med sosedi. Recimo preproste nalepke, ki si jih nalepimo na nabiralnik in sosedom sporočajo, katere reči bi jim posodili. Če jih ima ves blok, hitro pridemo do prvovrstne izbire. Baje namerava nekdo na Viču letos začeti to prakso, če bodo le sostanovalci v bloku za.
Razvijajo se tudi nove spletne aplikacije, ki spodbujajo izposojo med prebivalci sosesk. Gre za kartografski prikaz, kaj bi nam ljudje lahko posodili in kje stanujejo. Vendar tovrstne storitve zaživijo šele, ko se vanje vključi dovolj izposojevalcev. Potrebna je kritična masa, ki pa je pri nas še nismo dosegli.
Ali v novem letu načrtujete kakšne bistvene spremembe v knjižnici?Razvijamo nov poslovni model, ki ga bomo vpeljali v naslednjih mesecih. Vsekakor želimo predvsem povečati število izposoj in dodati element prostovoljnega dela. Razmišljamo o intenzivnejšem povezovanju z drugimi pobudami s področja ponovne uporabe, trajnostnega razvoja in podobo. Morda bomo vpeljali kakšno dodatno storitev – odprodajo podvojenih izdelkov, morda dostavo na dom, članske nakupe izdelkov…
Verjetno bomo tudi bolj neposredno nagovarjali potencialne sponzorje. Njihove donacije v obliki reči so za knjižnico ključnega pomena
Kdaj bo skupnost pripravljena na prevzem knjižnice?Že kar nekaj aktivnosti so prevzeli lokalni prebivalci, vendar v tem trenutku še ni čas za naš popoln umik. Za osamosvojitev se bo na prvem mestu morala okrepiti skupnost članov in uporabnikov knjižnice, predvsem pa bo treba oblikovati takšen poslovni model, da bo knjižnica lahko delovala tudi finančno neodvisno. dv
