Da je resen predsednik vlade nekje v vzporedni resničnosti in smo prepuščeni na milost in nemilost holograma, nakazuje tudi klepet s »hrvaškim predsednikom vlade Tihomirjem Oreškovićem«. Pustimo ob strani dejstvo, da so Hrvati že drugič v zadnjem letu brez vednosti sogovornikov posneli celoten pogovor – enkrat so s pomočjo posnetkov torpedirali arbitražo, zdaj še vtis o prištevnosti premierja –, naj nam ne krati spanca niti dejstvo, da mu je »Oreškovića« podtaknila tajnica, bodimo le pozorni na izrečeno: Če se naš predsednik vlade tako pogovarja tudi z drugimi resnimi predsedniki vlad, se nam slabo piše. Človek dobi nehote občutek, da se z našim Mirom ne želi nihče pogovarjati in zato sprejme vsak klic...

Medtem ko pravi Cerar – tisti, izvoljeni leta 2014 – ugotavlja pravne posledice kolonizacije vzporednega vesolja, mimo njegovega holograma politiko vodi nekdo drug. Primčeva vojska bi uveljavila »neregistrirano istospolno skupnost« in parlament posilila s svojim zakonom o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti, SDS bo predlagala ustanovitev nacionalne garde, gozdove bo prek svojih satelitov upravljala SD... Medtem mu hologramska PR-služba pripravi pojasnilo, da ima tudi »premier seveda pravico do izražanja lastnih mnenj, kot imajo medijski predstavniki in drugi pravico do svojih oziroma drugačnih.« O, ja, seveda ima. Samo njegova pravica, da iz sebe dela norca, je omejena z našo pravico, da se nam v svetu ne posmehujejo. Vsaj ne zaradi njega. Ali njegovega holograma. Saj je navsezadnje vseeno...