Čehinji Gabriela Kalčikova in Zdenka Kohoutkova sta kot Dnevnikovi turistični izvidnici oktobra lani obiskali Radovljico in bili nad njenimi znamenitostmi sila navdušeni. A zapletlo se je v hotelu Grajski dvor, kjer so jima dodelili sobo, ki ni bila urejena in je zaudarjala po kanalizaciji. To je bil tudi njun edini minus (poleg cene za prenočitev v nemarni sobi), ki si ga je prislužila Radovljica.
»To je bila dobra šola za zaposlene in tudi zame. Nikomur od nas ni bilo vseeno in smo kritiko izvidnic vzeli zelo resno. Nemudoma smo spremenili nekaj delovnih procesov, med drugim, da je treba hotelsko sobo tik pred oddajo obvezno še enkrat pregledati. Od sodelavcev sem na prvem mestu zahteval prijaznost in čistočo. Kmalu po tem smo od gostov že slišali pohvale,« je dejal Miha Zalokar. V nekaterih sobah je bila oprema še stara in obrabljena, a so nekatere sobe že prenovili. Preostale bodo do spomladi. »Na žalost smo finančno omejeni, zato gre vse skupaj počasneje, kot bi si želeli,« so povedali.
Za to, da bi hotel, ki lahko hkrati sprejme okoli 90 gostov in ga od romantičnega starega mestnega jedra loči urejen park, privabil čim več gostov, pospešeno delajo v trženju. Njegova prednost je ta, je poudaril Zalokar, da so v neposredni bližini odlične restavracije s kakovostno lokalno kulinariko. Lokacija hotela je idealna za vse, ki potujejo z javnimi prevoznimi sredstvi, saj stoji ob avtobusni postaji. Lani so v Grajskem dvoru imeli 2600 turističnih prenočitev, letos jih želijo imeti okoli 5000, v prihodnjih letih pa 10.000, kolikor jih je nekoč v tem hotelu že bilo.
»Postavili smo si cilj, da hotel neha propadati in da Radovljica spet postane mesto, kamor bodo hodili gostje, ki želijo preživeti dopust v prijetnem okolju in objemu narave. Naša druga ciljna skupina so športniki, ki prihajajo k nam na priprave; lani smo gostili estonsko plavalno reprezentanco pod vodstvom Petra Mankoča. Tretja pa so romarji, ki se ustavijo pri nas na poti v Medžugorje,« je dejal Miha Zalokar in še posebej poudaril, da se Slovenija ne sme razprodajati z nizkimi cenami. »Imeli smo zahteve za turiste iz Azije, ki so bili pripravljeni plačati manj kot 20 evrov za prenočitev z zajtrkom. Tako nizke cene jim kajpak nismo mogli ponuditi, slišali pa smo, da so jih z veseljem sprejeli v precej boljših hotelih v okolici. Z nizko ceno ni mogoče dvigniti kakovosti storitev in pridobiti zahtevnejših gostov.«
