Čeprav je s 1. januarjem stopila v veljavo nova uredba, ki občinam prepoveduje odlaganje odpadkov brez predhodne obdelave, je koncesijske pogodbe z Regijskim centrom za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO) doslej podpisala le polovica občin, ki so med gradnjo največjega tovrstnega centra v Sloveniji obljubile zvestobo Snagi. Poleg sedmih občin ustanoviteljic trenutno obdeluje in odlaga preostanek odpadkov v Ljubljani še 15 občin pristopnic, ki – ker niso vlagale v projekt – plačujejo pet odstotkov višjo ceno. To pomeni, da morajo za tono obdelave in odlaganja preostanka odpadkov odšteti 124 evrov, medtem ko občine sovlagateljice za enako količino odpadkov plačajo šest evrov manj.
Kamen spotike je nejasna cena
Večina občin pristopnic je decembra lani na sejah občinskih svetov sprejemala odloke, s katerimi so dokončno potrjevale vstop v sistem Javnega holdinga Ljubljana. Občine so potrjevale tudi predlog akta o ustanovitvi sveta RCERO Ljubljana in elaborat o oblikovanju cen za leti 2016 in 2017. »Postopki so končani v 15 občinah, v enajstih postopki še potekajo, v štirih občinah pa se še niso začeli. Občinam ustanoviteljicam teh dokumentov ni treba sprejemati,« je pojasnila Nina Sankovič iz Snage, kjer se v teh dneh pospešeno sestajajo z župani iz tako imenovanega domžalskega bazena. »Sestajamo se zaradi uresničitve sklepa z decembrskega zasedanja sveta RCERO Ljubljana, ki je, da se obdelavo in odlaganje odpadkov začne do 15. februarja. Dogovarjamo se o načinu predaje odpadkov v RCERO Ljubljana,« je dodala Sankovičeva.
Kaj to pomeni, nam je pojasnil župan občine Kamnik Marjan Šarec, ki pravi, da jih tareta dve težavi, ki ju morajo s Snago rešiti: čas trajanja koncesije in cena. »Zdi se nam malo preveč, da bi se v teh nestabilnih časih zavezali za 30 let, kot piše v pristopnem sporazumu iz leta 2009. Nagibamo se k 10-letni koncesiji, kar nam je svet RCERO Ljubljana tudi ponudil. S tem je povezana tudi cena, ki je znana le za letošnje in prihodnje leto. Kaj se bo potem zgodilo, nihče ne ve,« je povedal Šarec in dodal, da bodo občinski svetniki o dokončnem vstopu v RCERO Ljubljana odločali predvidoma na marčevski seji. Kljub takšnim in drugačnim pomislekom je župan optimist, a dejstvo je, da koncesijske pogodbe s Snago ne bodo podpisali do na novo postavljenega roka, ki je 15. februar.
Prav tako ne v Domžalah, kjer imajo podobne pomisleke kot Kamničani in kjer želijo v zameno za 30-letno zvestobo od Snage nekakšno zavezo, da bodo cene vzdržne tudi po letu 2017. »To lahko menedžment Snage zagotovi tako, da v RCERO pripelje čim več občin, zlasti velikih, saj je jasno, da več kot bo uporabnikov, nižja bo cena,« je pojasnil župan občine Domžale Toni Dragar.
Neposlušnim žugajo s penali
Med 15 občinami, ki so že končale vse pridružitvene postopke k RCERO Ljubljana, se je za sklenitev pogodbe za 30 let, kolikor je bilo določeno tudi v pristopnem sporazumu, odločilo deset občin. »Za sklenitev pogodbe za 30 let in možnost odstopa po desetih letih sta se odločili dve občini, medtem ko so se za deset let in možnost avtomatskega podaljšanja pogodbe odločile tri občine,« je pojasnila Sankovičeva iz Snage. Zdi se, da bodo temu zgledu sledile tudi nekatere občine, ki še niso podpisale pogodbe.
Na vprašanje, koliko odpadkov od predvidenih se trenutno odlaga v RCERO Ljubljana, so pri Snagi skrivnostno odgovorili: »Količine obdelanih odpadkov so skladne z načrtovanimi količinami, saj projekt RCERO Ljubljana predvideva postopno zapolnjevanje proizvodnih zmogljivosti objektov in naprav v prvih dveh letih. Po dveh letih bo RCERO Ljubljana obdeloval količine odpadkov, določene z odločbo evropske komisije.«
Tistim občinam, ki bi v skladu s pristopnim sporazumom morale od 1. januarja v RCERO Ljubljana odlagati odpadke, a jih ne, bodo pri Snagi zaračunali penale – po koncu posameznega trimesečja jim bodo zaračunali kumulativno razliko v ceni, ki nastane zaradi poslovanja z zmanjšanimi kapacitetami.
