Ker banke upnice, med katerimi naj bi bila ključna Nova Ljubljanska banka (NLB), niso pripravljene dokapitalizirati Peka, ga ne bosta dokapitalizirala niti njena državna lastnika Slovenski državni holding (SDH) in DSU. Skupaj obvladujeta skoraj stoodstotni lastniški delež tržiške družbe. Kot je za Dnevnik pojasnil predsednik Pekovega nadzornega sveta Andrej Šušteršič, bi družba potrebovala 4,4 milijona evrov dokapitalizacije, od katerih bi morale banke poskrbeti za četrtino sredstev.

Po predstavitvi sanacijskega načrta delničarjem in bankam ga slednje na začetku januarja niso podprle. »Brez pripravljenosti finančnih upnikov, da konvertirajo del svojih terjatev v kapital in da družbi zagotovijo novo posojilo, predvidena dokapitalizacija s strani države kot enega od obstoječih delničarjev ni dopustna niti zadostna,« so včeraj skupaj pojasnili v SDH in DSU. Država je Peko sicer že dokapitalizirala z denarnim vložkom v višini šestih milijonov evrov konec leta 2011, ko ga je vodil še Janez Sajovic. Takrat dokapitalizacija želenih učinkov ni prinesla, res pa je, da naj bi družba po izračunih Sajovica potrebovala kar dvanajst milijonov svežega kapitala. Z vidika nedovoljene državne pomoči je o tej dokapitalizaciji odločala evropska komisija in jo sredi leta 2014 odobrila. Poleg dokapitalizacije z denarnim vložkom sta SDH in DSU Peko dokapitalizirala še dvakrat s stvarnim vložkom.

Po opozorilih SDH in DSU za uspešno prestrukturiranje Peka, ki ga nekaj mesecev vodi nekdanji direktor Alpine Matjaž Delopst, zgolj dokapitalizacija ne zadostuje. Družba se namreč že nekaj časa srečuje s težavami. »Težave s pridobivanjem potrebnega akreditiva ali drugega vira financiranja ter neuspešna pravočasna postavitev ustreznega poslovnega modela je ob še drugih vzrokih za slabo poslovanje družbo pripeljala v situacijo, ko je za rešitev nujno potrebno celovito prestrukturiranje,« so pojasnili upravljalci državnega premoženja. Tako načrt reševanja Peka predvideva sodelovanje lastnikov in bank. Poleg dokapitalizacije v denarju, delne spremembe dolga v kapital in odpisa dolgov predvideva še zagotovitev posojila. Pri tem veliko oviro za uspešno sanacijo predstavlja pomanjkanje prostih sredstev družbe, ki bi lahko služila za zavarovanje novih posojil, so opozorili v SDH in DSU.

Peko še ni insolventen

Vprašanje, ki se zastavlja marsikomu, predvsem pa zaposlenim v družbi, je, kako se bodo odvijali dogodki v bližnji prihodnosti. Po pojasnilih Šušteršiča, ki poleg Pekovemu predseduje še nadzornemu svetu Elektra Ljubljana, uprava družbe lahko skliče skupščino in lastnike pozove k dokapitalizaciji. Druga možnost pa je, da o aktualnih dogajanjih uprava obvesti nadzorni svet, ta pa bo odločil, kako ravnati naprej. Kakšne korake lahko pričakujemo, smo želeli vprašati Delopsta, vendar za komentar ni bil dosegljiv.

Za zdaj Peko po besedah Šušteršiča še ni insolventen, iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da ima od konca lanskega leta blokirane transakcijske račune. Z najnovejšim sanacijskim načrtom, ki ga je Delopstova ekipa pripravila za lastnike in banke, so se nadzorniki seznanili, vendar pa ni v njihovi pristojnosti, da ga potrdijo. »Je pa načrt predstavljal podlago za pripravo letnega in srednjeročnega načrta o poslovanju družbe,« je dejal Šušteršič. Dodal je, da bi po načrtu Peko leta 2019 posloval dobičkonosno. Na vprašanje, ali bi Peko lahko izpeljal prisilno poravnavo, pa je Šušteršič odgovoril, da se mu zdi to malo verjetno. To očitno pomeni, da se družba z okrog 250 zaposlenimi ne bo mogla izogniti bridkemu koncu – stečaju.