Negotove razmere v tržiškem Peku bi se lahko v kratkem stabilizirale. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) je v sklepni fazi izbira novih članov nadzornega sveta, pri čemer bodo imena znana v prihodnjih dneh. Odločitve o tem, ali bodo imenovali tri ali štiri nove člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala, na SDH po neuradnih informacijah še niso sprejeli. Imenovanje novih nadzornikov je nujno, ker so trije člani nadzornega sveta, vključno s predsednikom Urošem Pivkom, odstopili.

Hkrati v družbi končujejo sanacijski načrt, ki ga bodo državni lastniki in bankirji prejeli do konca meseca. Na tej podlagi bodo odločali tudi o reprogramiranju Pekovih posojil, ki skupno znašajo okrog štiri milijone evrov. Moratorij na odplačevanje posojil se sicer izteče konec junija.

Lastništvo PGP ni ključno

Poleg oddelitve maloprodajne mreže, ki v Sloveniji vključuje 23 prodajaln, na že lani ustanovljeno družbo PK Trgovina, naj bi po novem sanacijski načrt vključeval tudi prodajo hčerinske družbe PGP Inde. Ta je eden od vodilnih evropskih proizvajalcev podplatov. Skupaj z nedavno ustanovljeno hčerinsko družbo PGP Storitve, na katero je bilo iz Peka prezaposlenih 40 delavcev, Skupina PGP zaposluje 120 ljudi. Zakaj so začeli razmišljati o prodaji PGP, nam pri Despotoviču ni uspelo preveriti, ker je bil za komentar nedosegljiv. Po naših informacijah pa naj bi takšno odločitev v družbi sprejeli, ker lastništvo PGP ni ključno za obstoj Peka, saj lahko podplate za izdelavo čevljev kupuje tudi na trgu. Poleg tega pa naj bi Peko s prodajo PGP pridobil nujno potrebna sredstva za nemoteno financiranje proizvodnje. Za slednje bankirji nimajo veliko posluha, ker pa je država Peku pred leti že odobrila šest milijonov evrov državne pomoči, vnovična državna finančna injekcija ni več možna.

Kdo bo vstopil v lastništvo Pekovih prodajaln?

O oddelitvi maloprodajne mreže so v Peku v prvi vrsti začeli razmišljati zato, ker niso našli strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen dokapitalizirati družbo. Po naših informacijah se v Peku dogovarjajo z eno od verig za prodajo obutve z ozemlja nekdanje Jugoslavije o vstopu v lastništvo Pekovih prodajaln. Razdelitev Peka na trgovski in proizvodni del podpirajo tako lastniki družbe kot banke upnice.

Neizbežna selitev velikega dela proizvodnje zgornjih delov obutve v države nekdanje Jugoslavije, ki je v Tržiču dvigovala veliko prahu, je bolj ali manj končana. Peko je že zaprl tovarno v srbskem Knjaževcu, proizvodnjo obutve pa zaupal kooperantom na Hrvaškem in v Srbiji. S tem se je strošek šivanja na minuto približno razpolovil. Zaradi izvedenih ukrepov se bo točka rentabilnega poslovanja znižala z 230.000 proizvedenih čevljev na 180.000 čevljev na leto.