Finančni minister Dušan Mramor, ki je v času vodenja ljubljanske ekonomske fakultete prejemal dodatek za stalno pripravljenost, še vedno ne želi povedati, koliko dodatkov je skupaj prejel od leta 2008, ko je kot dekan uvedel takšno politiko »nagrajevanja«. »Za to obdobje (desetih mesecev, za katere mora po odločbi inšpekcije vrniti dodatke, op. p.) sem prejel deset dodatkov v višini približno 3700 evrov, za drugo obdobje ne vem, ker teh podatkov nisem dobil.« Takšna izjava se zdi nenavadna, saj so izplačani dodatki običajno jasno navedeni na plačilnih listah, navsezadnje pa je bil Mramor najverjetneje tudi tisti, ki si je kot dekan izplačevanje dodatka potrdil. Fakulteto je vodil od leta 2007 do 2013.

Mramor vztraja tudi pri razlogih za izplačevanje teh dodatkov, čeprav je inšpekcija ugotovila, da za odrejanje stalne pripravljenosti ni pravne podlage. A po njegovih besedah se je zaradi cilja fakultete, da se prebije med odstotek najboljših šol na svetu, leta 2008 zelo povečala obremenitev zaposlenih – tako zaradi izboljšanja kakovosti programov in povečanja števila tujih profesorjev kot tudi zaradi velikega povečanja števila tujih študentov. »Veliko je bilo situacij, ko so zaposleni morali sredi noči na policijo ali v zdravstveni dom, klicati v tujino zaradi vizumov in podobno. To delo je bilo kar težko,« je povedal finančni minister, čeprav ni jasno, zakaj bi zaposleni v okviru službe na fakulteti morali ponoči na policijo ali v zdravstveni dom in zakaj bi vizume morali urejati ponoči. »Glede na pičla finančna sredstva smo iskali način, kako bi tem zaposlenim našli ustrezno nadomestilo. Pravniki, specializirani za delovno pravo, so rekli, da je stalna pripravljenost primeren način plačila. Takrat nisem imel nobenega razloga, da jim ne bi verjel,« je ponovil že slišani argument.

»Sredstvo zvišanja plače«

Po njegovih besedah je bilo sicer med prejemniki teh dodatkov samo 20 odstotkov profesorjev, »ki so bili hkrati v vodstvu«, 80 odstotkov pa je bilo strokovnega oziroma tehničnega osebja. »To osebje je bilo izjemno izpostavljeno zaradi zahtevkov povečanja kakovosti, posebej tudi z mednarodnimi akreditacijami, ki so zahtevale izjemne napore.«

Izredni profesor na fakulteti za upravo dr. Mirko Pečarič se z Mramorjevo plačno logiko ne strinja. V strokovnem članku Dodatek za stalno pripravljenost – zviševanje plače ali izboljševanje varnosti ljudi?, ki ga je leta 2010 objavil v zborniku Podjetje in delo, je namreč zapisal, da je uvedba dodatka za stalno pripravljenost informatikov na univerzi in njenih članicah nedopustna ne le iz formalnih vzrokov, ampak predvsem iz vsebinskih. »Glede na naravo del (…) menim, da ni podlage za uvajanje pasivnega dežurstva; razen če nanj ne gledamo le kot na sredstvo za zvišanje plače.« Ob tem je navedel tudi sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2003, da je občasno opravljanje dela ponoči nadurno delo.

Pozivi k odstopu »nekorektni«

Podobno je sklenila tudi inšpekcija: med vsebinske razloge za dodatke bi na primer sodilo neodložljivo delo, s katerimi bi prejemniki varovali zdravje in življenje ljudi – res pa so inšpektorji dodali, da bi k temu lahko sodile tudi dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano delo, recimo v okviru računalniške pomoči. A Pečarič je odločen, da pomena stalne pripravljenosti informatikov na članicah univerze vendarle ne moremo primerjati s stalno pripravljenostjo nacionalnih informatikov, ki skrbijo za vozlišča ministrstva za javno upravo.

»Ne spomnim se, da bi Pečarič, ki je bil takrat tajnik univerze in predstojnik notranje revizije, kdaj opozarjal na to težavo,« je k temu pripomnil Mramor. Ravno leta 2009 naj bi na fakulteti dobili poročilo notranjega nadzora finančnega poslovanja, ki naj bi ga vodil prav omenjeni in ki težav s tovrstnimi dodatki ni zaznalo. Pečaričevega komentarja včeraj nismo pridobili.

Mramor o odstopu ne razmišlja, saj je še vedno povsem prepričan, da je bila odločitev o dodatkih pravilna. Po njegovem tudi ni bilo oškodovanja javnega denarja, saj da fakulteta javni denar dobi v enem kosu. To pomeni, da zaradi dodatkov fakulteti ni bilo namenjenega več denarja kot sicer. A vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, je, na račun česa znotraj fakultete so bili torej izplačani dodatki.