Čeprav so mestne vpadnice podobno kot za avtomobiliste pomembne tudi za kolesarje, so te v večini primerov preozke, polne previsokih robnikov, lukenj in izboklin, ki so jih povzročile drevesne korenine. Vse preveč je tudi odsekov, kjer se zaradi uvozov v dvorišča stanovanjskih hiš kolesarji počutijo kot na rodeu. Najbolj eklatanten je primer Dunajske ceste, pravi arhitekt in urbanist Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora. »Od Plave Lagune naprej v smeri Črnuč so kolesarske steze ene slabših v Ljubljani. Niso niti varne, kaj šele, da bi bile delovale kot zgledne kolesarske vpadnice.«
Izboljšave bodo uvajali postopoma
Lansko pomlad, ob načrtovanju vzdrževalno-investicijskih del na Dunajski cesti, so na Mestni občini Ljubljana napovedali, da bodo preplastili kolesarsko stezo in pločnik od Tolstojeve ulice do LPP Mercator ter odpravili črno točko na kolesarski stezi pri Kržičevi ulici. A je ostalo zgolj pri besedah. Vse to in še več naj bi storili v letošnjem letu, pravijo na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Letos naj bi se namreč lotili tudi dolgo pričakovane sanacije kolesarske steze in pločnika ob nekdanji vojašnici med Kržičevo ulico in Topniško cesto, kjer se morajo zdaj pešci po pločniku prebijati med drevesi ali pa stopiti na kolesarsko stezo. Na mestni občini so naročili tudi študijo in idejno zasnovo sanacije kolesarskih površin ob Dunajski cesti od Topniške do severne obvoznice ter načrt ureditve kolesarske steze ob Dunajski cesti med Ulico 7. septembra (Bratovševa ploščad) ter krožiščem Dunajske in Obvozne ceste (pred Savskim mostom na Ježici).
V mestni hiši sicer poudarjajo, da so želeli celotno Dunajsko cesto s kolesarskimi stezami in pločniki vred prenoviti ob širitvi glavne severne vpadnice v petpasovnico. Čeprav se zdi, da so od projekta širitve Dunajske ceste dokončno odstopili, na občini še naprej odgovarjajo, da projekt »miruje«. Prvič pa so priznali, da je v stanju hibernacije zato, ker za to niso dobili podpore javnosti in velikega dela stroke. Zato bodo, poudarjajo, tudi izboljšave za kolesarje izvajali postopoma in po posameznih odsekih. To pomeni, da se bo kolesarske steze preplastilo ali zakrpalo kakšno luknjo sočasno ob sanaciji vozišča.
Včasih stezo »popravijo« na slabše
Prav nesistematični pristop urejanja kolesarskih površin pa najbolj bode v oči, saj obstaja kolesarska strategija, prav tako so v prostorskem načrtu predvidene vse glavne povezave. »Na mestni občini imajo tudi kooperativne partnerje med nevladnimi organizacijami, zlasti Ljubljansko kolesarsko mrežo. Pogoji so torej vzpostavljeni, treba se je le bolj sistematično lotiti vlaganj v kolesarsko infrastrukturo, primakniti nekaj več denarja in postaviti prioritete,« je prepričan Peterlin.
Podobno razmišljajo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži, kjer menijo, da bi morali na mestni občini kolesarjem prioritetno zagotoviti varno in udobno omrežje osnovnih poti, kamor spadajo predvsem vpadnice. »Ne sanira se površin, ki so najbolj pereče, ampak zgolj to, kar sovpada s kakšno drugo gradnjo. Včasih se zgodi celo, da kolesarsko stezo 'popravijo' na slabše. Tako so denimo pred leti na Peruzzijevi cesti naredili 'rodeo' odsek. Ali pa se vzpostavi prejšnje stanje, ki je še naprej slabo. Tak primer se je zgodil letos poleti v Črnučah, ko je podjetje Telemach zaradi sanacije kabla na Dunajski cesti razkopalo kolesarsko stezo, a površin ni izravnalo, tako da smo kolesarji spet kot na rodeu. Še najbolj učinkovito je, če nad kakšno luknjo kdo potoži na spletnem servisu Pobude občanov,« občinski sistem urejanja kolesarskih stez opisuje predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Luka Gabršček.
