Ob 13 kilometrov dolgi državni cesti med Brezovico in Vrhniko Direkcija RS za ceste z evropskim denarjem že nekaj časa gradi obojestranske kolesarske steze, zraven pa še pločnike, nova avtobusna postajališča in javno razsvetljavo. Trenutno gredo h koncu dela na 1,6 kilometra dolgem odseku od konca Brezovice do križišča za osnovno šolo Log - Dragomer, a v Slovenski kolesarski mreži so zgroženi, saj ugotavljajo, da bo 1,4 milijona evrov vreden odsek povsem neuporaben.

Steza ne sledi sodobnim smernicam

»Mešana prometna površina, ki bo namenjena tako kolesarjem kot pešcem – pa tudi invalidom v vozičkih – je vzdolž trase dvignjena od ceste, vendar ko pride do stičišča z uvozi v dvorišča stanovanjskih hiš, se spusti na raven vozišča. Ker se uvozi vrstijo drug za drugim, se bo kolesarska steza neprestano dvigala in spuščala, kar pomeni, da bo vožnja s kolesom spominjala na rodeo,« opozarja Jernej Tiran iz Slovenske kolesarske mreže.

Projekt je sicer upošteval navodila za projektiranje kolesarskih poti, zapletlo se je pri soglasjih s stanovalci. »Ker vlagatelj ni uspel pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, je na koncu prevladal interes lokalnega prebivalstva. Kot kaže, bo končna rešitev potešila izključno njihove zahteve, medtem ko bodo uporabniki, torej pešci in predvsem kolesarji, dobili povsem nefunkcionalno prometno površino, ki niti približno ne ustreza sodobnim načrtovalskim smernicam,« je prepričan Tiran.

Čeprav gre po njegovem mnenju za še en nedopusten primer prevlade interesov lastnikov zemljišč nad tistimi, ki jim je ta prometna površina dejansko namenjena, opozarja, da je žal vse to v skladu z zakonodajo. »V kolesarsko razvitih državah, kot so Danska in Nizozemska, takih primerov sploh ne poznajo, pri nas pa takšne anomalije dovoljuje zastarela zakonodaja, ki je je treba čim prej spremeniti,« poziva Tiran.

Vsak ima svoje interese

V direkciji za ceste pravijo, da kolesarska pot ne bo nefunkcionalna. Projekt je pripravljen v skladu z vsemi predpisi in standardi, na dejstvo, da ne zagotavlja udobja kolesarjem, pa v direkciji odgovarjajo: »Upravljalec ceste mora gledati na funkcionalnost projekta in varnost za vse udeležence v prometu, ne zgolj na udobje ene skupine.« Interes kolesarja je seveda povsem drugačen kot interes lastnika zemljišča ali hiše.

Ob tem se v direkciji še jezijo, češ da Slovenska kolesarska mreža zaradi domnevnega neudobja na 1,6 kilometrov dolgem odseku problematizira celoten projekt, in poudarjajo, da gradnja kolesarske steze še ni končana – manjkajo še nekatera zaključna dela, vključno z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter talnimi označbami. »Šele ko bodo izvedena vsa potrebna dela, ki so predvidena s projektno dokumentacijo, bo kolesarska steza varna in funkcionalna, in takrat se bomo lahko pogovarjali tudi o stopnji udobnosti,« pravijo v direkciji za ceste.