Nemčija na meji z Avstrijo od začetka leta v večjem številu zavrača tiste migrante, ki v Nemčiji ne nameravajo zaprositi za azil, ampak želijo pot nadaljevati v druge države, predvsem na Švedsko in Norveško. Dnevno naj bi se število zavrnjenih migrantov gibalo okoli 200, medtem ko so bile številke še v lanskem decembru nižje od 100.
Nemčija je nadzor na mejah, natančnejše sledenje dublinskim pravilom in posledično večje zavračanje migrantov, uvedla zaradi nedavnih podobnih ukrepov Danske in Švedske, ki sta začeli na mejah preverjati, ali imajo migranti ustrezne dokumente, in tiste brez ustreznih dokumentov zavračati. Iz Nemčije v skandinavske države sicer odide od 100 do 300 migrantov na dan, vendar bi se spomladi lahko to število povečalo na že videnih 1000, kar bi pomenilo večji pritisk na nemške zmogljivosti oskrbe migrantov, piše tednik Der Spiegel. Prav zaradi bojazni, da bi se ob »zapiranju« severnih meja države nenadoma soočile z večjim številom zavrnjenih migrantov, države na migracijski poti proti severu vse bolj poostrujejo nadzor. Sodeč po napovedih avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna naša severna soseda tako išče rešitve, kako že na meji ustaviti in zavrniti ekonomske migrante, torej ne le tistih, ki nimajo ustreznih dokumentov. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl Leitner naj bi kanclerju že sporočila, da je ločevanje beguncev od ekonomskih migrantov na meji brez ustreznih azilnih postopkov nemogoče.
Slovenija po nemški poti
Kot so nam pojasnili na generalni upravi slovenske policije, je Avstrija začela mejni nadzor migrantov dodatno zaostrovati že decembra lani. Tako so 26. decembra lani na mejni prehod Karavanke - Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali res prihajajo iz držav, katerih državljani trdijo, da so. Takrat so Avstrijci tudi začeli zavračati prve skupine migrantov. Do 11. januarja, kolikor imajo na policiji trenutno zbranih podatkov, so Avstrijci zavrnili več kot 1500 migrantov oziroma od 100 do 300 na dan. V zadnjih dneh se je sicer število znižalo na manj kot 100, danes pa Avstrija ni zavrnila nobenega migranta. »Dogaja se namreč, da v naših postopkih pri registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo k avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoj izvor (predvidevamo, da zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito),« pravijo na policiji.
Slovenija migrante, ki jih Avstrija zavrne, praviloma namešča v center za tujce, nato pa jih po dodatnih pogovorih glede identitete in državljanstva ponovno preda avstrijskim varnostnim organom. Razen če migranti vložijo prošnjo za azil v Sloveniji ali pa če naknadno ugotovijo, da imajo prepoved gibanja v schengenskem območju.
Glede zavračanja migrantov Hrvaški na policiji pravijo, da so jih južni sosedi že vračali, če so ugotovili, da ne prihajajo z ogroženih območij, a da jih Hrvaška doslej praviloma ni želela sprejemati in so tako ostali v Sloveniji. A če bo Avstrija sklenila, da ekonomskih migrantov ne bo več sprejemala, bo enak ukrep uvedla tudi Slovenija, s čimer je hrvaška stran že seznanjena, še pojasnjujejo na policiji. Migracijska politika EU bo sicer ena glavnih tem, o katerih naj bi se v četrtek slovenski premier Miro Cerar pogovarjal na dvostranskem srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu.
Iz premierjevega urada so sporočili, da bo osrednja tema pogovora migracijska problematika. Naš premier bo podrobneje predstavil slovenske ukrepe pri soočanju s povečanim obsegom migracij in pojasnil, kako lahko ta, zlasti če bi se še povečeval ali celo na hitro prekinil na mejah severno od Slovenije, vpliva na našo državo in življenje njenih prebivalcev. Vlada v zvezi s tem ves čas sproti prilagaja svoje ukrepe in še naprej poziva k celoviti in ustrezni rešitvi na evropski ravni.
