Dogajanje je kot scenarij za tretjerazredni film: hollywoodski zvezdnik se z igralko iz mehiških žajfnic odpravi v džunglo, da bi intervjuval vodjo največjega svetovnega narkokartela, ki je pred tem spektakularno pobegnil iz zapora. Na jasi sredi mehiškega pragozda se zares srečajo, mamilarski šef pa ob slovesu obljubi, da bo dal intervju čez dober teden dni. Toda naslednji dan mehiški marinci sprožijo obsežno operacijo lova nanj, zato izgine v ilegalo. Intervju v živo odpade, vendar se drži dogovora in v ZDA pošlje posnetek z odgovori na poslana vprašanja. Malo zatem ga vojska ujame, znana revija pa dan po aretaciji objavi intervju.
Le da se je vse to zares zgodilo.
Petkovi novici o aretaciji Joaquina Guzmana, vodje zloglasnega mehiškega narkokartela Sinaloa, ki mu pripisujejo tisoče umorov, milijardno bogastvo in vodilno mesto v svetovni trgovini z mamili, je namreč sledilo presenečenje, ki ga je v soboto pripravila revija Rolling Stone. Objavila je prispevek z oskarjema nagrajenega igralca Seana Penna, v katerem piše, da se je oktobra lani skupaj z mehiško igralko Kate del Castillo srečal z Guzmanom. S Kate je mamilarski šef pred tem navezal stike zaradi njenih prijaznih tvitov. Dogovorila sta se za intervju, ki zaradi naknadne operacije mehiške vojske ni potekal v živo – Guzman je Pennu odgovore poslal v 17-minutnem posnetku. Revija je ob deset tisoč besed dolgem Pennovem zapisu o poti v mehiško džunglo in srečanju z Guzmanom objavila tudi odgovore šefa narkokartela, in to dan zatem, ko so mu po nekaj mesecih lova na severozahodu Mehike nadeli lisice.
Ponos zahteva, da sedi doma
Guzman, ki se ga drži vzdevek El Chapo ali Kratki (visok je 168 centimetrov), je vodja v 80. letih ustanovljenega kartela, ki prevaža tone kolumbijskega kokaina, mehiške marihuane ter mehiškega in azijskega heroina na ameriški trg, kjer pokupijo največ droge na svetu. Lovke ima razpredene tudi na preostalih celinah. ZDA ga imajo za največjega svetovnega trgovca z mamili, Interpol ga išče zaradi umora, ugrabitve, trgovine z mamili in pranja denarja.
Guzmana so tokrat aretirali tretjič. Leta 1993 so ga prijeli v Gvatemali in ga izročili Mehiki, ker je bil obsojen na dvajset let zapora zaradi umora in trgovine z drogami. Leta 2001 je iz najstrožje varovanega zapora pobegnil skrit pod rjuhami. Prostost je užival trinajst let do februarja lani, ko so ga zasačili v stanovanju v mestu Mazatlan. Julija je sledil spektakularni pobeg iz zapora Altiplano po več kot poldrugi kilometer dolgem predoru, ki so ga od zunaj skopali do njegove celice. Pobeg je velika sramota za mehiško vlado predsednika Pena Nieta.
Mehiška vlada je zdaj pred odločitvijo, ali bo ugodila zahtevi ZDA in jim Guzmana izročila. Postopek o tem se je formalno začel, a pogoj je ameriška obljuba, da ga ne bodo obsodili na smrtno kazen, ki je Mehika nima. Gre pa tudi za vprašanje ponosa: mehiška vlada želi, da Guzman najprej odsedi domačo kazen. Morebitni nov pobeg bi bil za vlado še večja sramota. Toda če bi Guzman po uradni poti prišel v državo, kamor gre večina njegovih mamil in kjer bi bil pobeg mnogo težji, bi to lahko razumeli kot tiho priznanje, da ga Mehika ni sposobna držati za zapahi.
»Škoda, da ni nič vprašal o ubitih«
Neimenovani predstavniki mehiških oblasti so za ameriške medije dejali, da so Guzmana ujeli tudi s pomočjo sledenja Seanu Pennu. Pravijo tudi, da še premišljujejo, ali bodo odprli preiskavo o njegovih stikih s kriminalcem, ki ga imajo mnogi Mehičani za sodobnega Robina Hooda zaradi obilne pomoči revnim lokalnim skupnostim.
Pennov prispevek je dvignil veliko prahu tudi med novinarji, ker je časopis Rolling Stone Guzmanu dal pravico do popravkov zgodbe pred objavo (spremenil ni ničesar) in ker naj bi bil Penn v članku zelo blag do človeka, ki mu pripisujejo sejanje smrti. Oboje je po ocenah kritikov povezano: Penn naj bi izvajal avtocenzuro, da bi dobil privolitev Guzmana v objavo. »Ko osebe niti zares ne izzoveš in se strinjaš, da boš dal zgodbo pred objavo v potrditev, je vse skupaj slišati bolj kot hollywoodsko zabavljaštvo,« je za Washington Post dejal Alfredo Corchado, vodja mehiškega dopisništva časnika Dallas Morning News. »Označevanje Pennovega srečanja z El Chapom za intervju je epska žalitev novinarjev, ki so umrli v imenu resnice,« je zapisal na twitterju.
Mehika je za novinarje ena najnevarnejših držav. Grožnje kartelov novinarjem so običajen pojav. Od leta 1992 je bilo ubitih najmanj 77 novinarjev. »Škoda, da Penn El Chapa ni vprašal o izginulih in mrtvih novinarjih, od katerih so mnogi žrtve kartelov,« je na twitterju zapisal kanadski novinar David Agren, ki dela v Mehiki. Pennu očitajo, da je namesto tega v članku pisal o trivialnostih (denimo o tem, kako je »enega spustil«, kar je Guzman vljudno ignoriral).
Penn se od objave članka ni oglasil. V časopisu Rolling Stone so dejali, da sogovornikom pogosto ponudijo možnost, da pred objavo še enkrat pregledajo svoje izjave. O članku je urednik Jason Fine, ki je bil odgovoren za pregled prispevka, dejal: »Sean Penn ima svoj stil in poglede. S tem nimam težav.«
