Čeprav so domnevni upravičenci zahteve za vrnitev denacionaliziranega premoženja vložili že pred 23 in več leti, se je minulo leto v prestolnici končalo s 23 odprtimi denacionalizacijskimi zadevami. Med njimi je še vedno tudi za ljubljansko mestno občino zelo pomembna stavba – enota vrtca dr. Franceta Prešerna v Puharjevi ulici 4 v središču mesta. Ta denacionalizacijski postopek, ki se je na pobudo dveh upravičencev začel že leta 1992, je po opravljeni obravnavi pred skoraj tremi leti sredi novembra lani končno dočakal novo odločitev, a je ta rodila samo še novo pritožbo.
Ljubljanska upravna enota je namreč odločila, da se vrtec ne vrne v naravi, kot sta si upravičenca zaželela, temveč v obliki odškodnine, ki jima jo more izplačati Slovenski državni holding (prejšnji Slovenski odškodninski sklad). Slednji se – nasprotno kot v nekaterih primerih – ni pritožil, domnevna upravičenca pa sta izkoristila svojo pravico do pritožbe na pristojni drugostopenjski upravni organ, ki je v tem primeru ministrstvo za okolje in prostor. Tako se je zdaj ta zadeva pridružila 13 zadevam, o katerih mora ministrstvo odločiti na drugi stopnji. Če pritožbo sprejme, bo občina kot nezadovoljna stranka lahko iskala pravico na upravnem sodišču. Če pritožbo odpravi, pa se bo zadeva znova znašla na prvi stopnji in počakala na še eno odločitev.
Stavba ali odškodnina?
Novembrska odločitev o podržavljeni nepremičnini, ki med drugim obsega 765 kvadratnih metrov velik vrt in okoli 600 kvadratnih metrov veliko dvorišče, je že peta odločitev v postopku. Najprej je pristojni organ leta 1994 vlogo domnevnih upravičencev zavrgel z argumentom, da niso bili izkazani pogoji za uvedbo postopka. Vlogo so nato seveda dopolnili, a je bila leta 2003 znova zavrnjena. Kljub temu so pravni nasledniki upravičencev vztrajali in leta 2008 dosegli vrnitev v naravi, ki pa ji je seveda ugovarjala občina kot stranka z nasprotnim interesom.
Za tem se je postopek znašel ponovno na prvi stopnji, vlagatelji, ki so prvotno zahtevali vrnitev v naravi, pa so med postopkom postavili podredni zahtevek za vrnitev v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (Sod), če vračilo v naravi ne bi bilo mogoče. Leta 2010 je pristojni organ potem tako odločil, a so se kljub temu znova pritožili, upravno sodišče pa je upravni enoti naložilo, da dopolni dokazni postopek v delu, ki se nanaša na težave pri morebitnem vračanju nepremičnin v naravi. Ustna obravnava je bila konec maja 2013, novega naroka niso več razpisali, ampak so po dveh letih sprejeli odločitev, ki znova ni sprejemljiva za obe strani.
Prenova mogoče še letos
Glede na zasedenost javnih ljubljanskih vrtcev je za ljubljansko mestno občino enota Puharjeva, v kateri je šest oddelkov za otroke od prvega do tretjega leta, velikega pomena. A zaradi okoliščin do zdaj niso preveč vlagali vanjo. V proračunu za leto 2014 so sicer predvideli 300.00 evrov za obnovo kuhinje, vendar do te (še) ni prišlo. »Zaradi nujnega zagotavljanja sanitarnih pogojev v kuhinji bomo v letošnjem letu naročili projekte za njeno celovito prenovo. Enako velja za podstrešje, kjer je nujno potrebna toplotna izolacija, saj je na delu strehe sploh ni,« je povedala Marija Fabčič, vodja občinskega oddelka za vzgojo in izobraževanje, na katerem so trenutno zadovoljni z vključenostjo ljubljanskih otrok v vrtce. Nove oddelke bodo po napovedi župana verjetno uredili le v Kašlju.
Obenem na občini čakajo še na nekaj pomembnih odločitev o denacionalizaciji. V tem letu bi bil že skrajni čas za zaključek postopka za denacionalizacijo Baragovega semenišča (Akademskega kolegija), v katerem domujeta občinska Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče, in Križank, glede katerih križniški red išče pravico na evropskem sodišču. Odprto ostaja tudi denacionalizacijsko vprašanje dela Sv. Urha.
