Da lesa iz gorenjskih gozdov ne bi bilo več treba po nizkih cenah prodajati v tujino, ga nameravajo predelovati v Radovljici. Zgraditi nameravajo velik lesnopredelovalni objekt, ki bi na leto obdelal 350.000 kubičnih metrov lesa. Bil naj bi eden treh velikih tovrstnih obratov v Sloveniji, z lesom pa bi ga lahko preskrbovali v Gozdnem gospodarstvu Bled. Z odpadki od predelave lesa pa bi se Radovljičani lahko tudi ogrevali, pravi župan Ciril Globočnik.
Prostor za lesnopredelovalni center je v Radovljici že določen, okoli 10 hektarjev zemljišč na območju separacije je po besedah župana Globočnika že lastniško urejenih. Celoten projekt bi po ocenah stal okoli 10 milijonov evrov. Radovljičani računajo na sredstva iz razpisov, saj bodo s tem zagotavljali obnovljiv vir energije, poiskati pa bodo morali tudi soinvestitorje. Pogovori z zainteresiranimi po besedah župana že potekajo. Če bodo evropski razpisi objavljeni kmalu, bi se gradnja objekta lahko začela že prihodnje leto, trajala pa bi vsaj dve leti.
Ideja je dobra, a odločala bo cena
»Kot prodajalec lesa podpiram vsako novo predelavo v naši bližini, saj to za nas pomeni večjo izbiro med kupci in s tem boljše prodajne pogoje,« pravi mag. Marko Matjašič, direktor Gozdnega gospodarstva Bled. »Domača predelava je ključnega pomena tudi za domače gospodarstvo. Zato ob tem podpiramo tudi podobno idejo – o posodobitvi žage v Bohinjski Bistrici. Gorenjska ima namreč lepe možnosti, da postane vodilna regija v predelavi lesa v Sloveniji.« V Gozdnem gospodarstvu Bled so v zadnjih dveh letih posekali kar dvakrat toliko lesa kot v običajnih letih, okoli 450.000 kubičnih metrov na leto. Predlani je bil za to kriv žledolom, lani pa so gozdove bolj kot v preteklih letih napadli podlubniki.
Tudi v Društvu lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske idejo podpirajo, pravi predsednik društva Peter Torkar. Ali bodo lastniki les prodajali doma ali v tujino, pa bo odvisno predvsem od tega, koliko jim bodo zanj ponudili. Podobno tudi Matjašič opozarja, da ključnega pomena ne bo lokacija oziroma njena bližina, pač pa preostali pogoji, predvsem ponujena odkupna cena. Pomembno vlogo pa bo imel po njegovem mnenju tudi investitor. »Moral bo imeti znanje, dovolj kapitala in trg, kamor bo predelan les prodajal.«
Ogrevanje na biomaso bi morala podpreti država
Stranska proizvoda radovljiškega lesnopredelovalnega obrata pa bi bila tudi pridobivanje električne energije in daljinsko ogrevanje meščanov na lesno biomaso. To bi tako za velike porabnike energije, kot so bazen, šole, vrtci, kot za gospodinjstva pomenilo čistejši, bolj gotov in cenejši vir ogrevanja. »Potrebovali bi sedem kilometrov vodov, kar bi bilo izvedljivo. V večjih mestih v tujini so vodi dolgi tudi po 20 kilometrov,« pravi Globočnik. Dodaja, da je z načrti seznanjen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
»Država bi morala z ukrepi zagotoviti, da najboljšega lesa ne bi več izvažali po nizkih cenah,« je prepričan Globočnik. Tako menijo tudi v društvu, dodaja Torkar. Državi so že posredovali celosten in povsem dodelan načrt ureditve ogrevanja na lesno biomaso iz domačega lesa. Z njim bi precej ljudem s podeželja zagotovili delo v lesnopredelovalni industriji, prebivalcem pa bi zagotovili čist in gotov vir ogrevanja. Tudi na preprečevanje sive ekonomije so pomislili: »Vsako gospodinjstvo bi moralo državi poročati, iz katerega vira se ogreva, prodaja lesne biomase pa bi bila pod strogim nadzorom. Država bi tako v svojo blagajno dobila tudi davke, le ustrezne subvencije bi morala pred tem zagotoviti.«
