Zame so vsi ljudje enaki, vse cenim in spoštujem, ne glede na to, od kod prihajajo. Zato se vsakemu odgovorno posvetim in mu zaželim lepe počitnice. To se mi zdi nekaj povsem običajnega.
Si je težko zapomniti vse obraze? Natančno namreč veste, ali je kdo na otoku prvič ali gre za stalnega gosta.To je posledica izkušenj. V turizmu delam že 40 let, za menoj so odgovorne naloge tako v ZDA, Afriki, Aziji kot številnih evropskih državah. Ko si tako dolgo vpet v delo, dobiš tiste prave izkušnje, ki ti pomagajo, da so turisti zadovoljni.
Lahko zgolj s pogledom ocenite, da bo neki gost še posebej zahteven?Ko turist stopi na otok, ima za seboj zelo naporno pot, ki pogosto traja tudi 24 ur in več. Zato ni nič čudnega, če je prvi stik z gostom lahko po svoje zahteven, saj so ljudje utrujeni. Nato pa se nastanijo v sobi, si ogledajo lepote otoka in zaplavajo v s soncem obsijanem toplem morju ter nato počasi pozabijo na vse tegobe, povezane s potjo. Seveda je treba biti ob prvem stiku še posebej nežen in odgovoren ter se z ljudmi strinjati in ustreči njihovim zahtevam. Ko se namreč naslednji dan zbudijo naspani, so pozabljene vse tegobe in skrbi.
Pred 20 leti je Maldive obiskalo 300.000 turistov na leto, danes je številka že večja kot milijon.Maldivi so za večino Zemljanov sanjski cilj. Nekoč je bilo obiskati Maldive zelo, zelo drago, danes pa je na izbiro resnično veliko otokov, med katerimi so takšni, primerni za skorajda vsak žep, in seveda tudi takšni, ki so neverjetno luksuzni. Spomnim se, ko sem pred 40 leti obiskal Maldive, je bila edina povezava z letalom prek Šrilanke, danes pa na letališču Male pristaja ogromno letalskih družb, ki lete ponujajo po zelo nizkih cenah. Tudi zato je turistov precej več kot nekoč.
Na Velidhuju je v zadnjem času vrata odprla množica resortov s petimi in šestimi zvezdicami. Bodo postali cilj za najbogatejše zemljane?Število otokov, namenjenih turistom, se vsako leto povečuje, s tem se povečujejo tudi nastanitvene zmogljivosti, konkurenca pa je zelo huda, zato številni otoki, da bi privabili turiste, odločno nižajo cene. Pravo nasprotje, kako privabiti zgolj premožne, so Sejšeli. Bili so drag cilj, tudi danes ostajajo dragi. Vsi turisti, ki obiščejo Sejšele, so predstavniki najvišjega plačnega razreda, saj so hoteli zelo dragi. To vem zelo dobro, saj sem tam nekaj časa živel.
Lahko premožen posameznik kupi posamezen otok zase in ga nato ustrezno dogradi?Ne, to ni mogoče. Še tako zelo premožen posameznik otoka ne more kupiti. Brez izjeme. Otoki so v lasti države, jih je pa mogoče najeti.
So cene tu tako visoke, ker želijo ohranjati določeno ekskluzivnost ali so stroški resnično tako visoki?Stroški so zelo visoki. Na otokih ni namreč ničesar, vse je treba uvoziti. Imamo le sonce, nekaj kokosa in rib, to pa je tudi vse. Vse, česar se na otoku dotaknete, je uvoženo z določenega koščka sveta.
Verjetno je eden najvišjih stroškov nakup nafte, s katero na otoku proizvajajo elektriko. Zakaj si ne pomagate s sončnimi celicami?Naša infrastruktura za sončne celice ni primerna, poleg tega tudi ni ustreznih strokovnjakov, ki bi jo znali postaviti, morali bi priti iz Indonezije ali Singapurja. Za nameček pa gre tudi za videz. Prepričan sem, da bi gostje negodovali, če bi bile vse strehe naših nepremičnin polne solarnih panelov. Turisti se pogosto pritožujejo nad malenkostmi. Lep primer je del otoka, ki je po mojem mnenju najlepši, saj tam sonce zahaja, bungalovi pa so prenovljeni, toda številni negodujejo, saj na tisti strani na morju pristajajo letala, ki povzročajo hrup. Hkrati so ti isti turisti navdušeni, da lahko do otoka pridejo prav z letalom, ki pristane na vodi, saj je videti Maldive iz zraka nekaj izjemnega.
Koliko ljudi skrbi za goste na otoku Velidhu?Ko je bilo decembra na otoku 65 gostov, je zanje skrbelo 185 ljudi. Ko je otok poln, je sicer nastanjenih 200 turistov.
Po tem bi sklepal, da lahko zaposlujete toliko ljudi, ker so njihove plače nizke. Imam prav?Na otoku ne delajo zgolj Maldivijci, temveč ljudje iz petih ali celo šestih držav, tudi Bangladeša, Indije, Nepala… Večina živi na otoku, izjema so Maldivijke, ki jim je to prepovedano. Pridejo zjutraj in zvečer odidejo. Njihove plače se razlikujejo glede na njihovo delo in so v razponu od 120 do 500 ameriških dolarjev.
Torej je zanje še posebej pomembno, če dobijo od turistov kakšno napitnino?Seveda, napitnine so zaželene in mislim, da se turisti tega zavedajo in napitnine dajejo.
Gladina morja se iz leta v leto zvišuje, nekateri pravijo, da po letu 2050 Maldivov ne bo več. Si lahko kaj podobnega sploh predstavljate?Ne, to je nepredstavljivo. Ker jih doživljam že 40 let, sem prepričan, da ti izračuni niso pravilni. O čem drugem ne želim niti razmišljati.
Se je bilo vam kot Švicarju še posebej težko privaditi na način njihovega razmišljanja, tudi hranjenja?Hrana, ki jo pripravljamo na otoku, z njihovo nima nikakršne povezave, saj se je lokalci sploh ne pritaknejo. Primer: mi radi jemo kruh, oni pa sploh ne vedo, kaj to je, zanje je kruh dejansko riž, ki je osnovno živilo za zajtrk, kosilo in večerjo, ki ga nato kombinirajo z ribami. Tudi zato sta na otoku dve restavraciji, ena namenjena gostom, druga delavcem.
Si lahko znova predstavljate življenje v Evropi, oblečeni v dolge hlače in s čevlji na nogah?Težko. Tu smo lahko ves dan v kratkih hlačah in bosi, saj je tako rekoč ves otok pokrit s peskom. Tega se zaveda vse več gostov, zato tisti izkušeni pripotujejo zgolj z manjšo potovalko z nekaj pari kratkih hlač, srajcami, majicami in kopalkami, ki pogosto ne tehta več kot pet kilogramov. Takšnega načina življenja sem se tudi sam navadil in se mu še ne želim odreči.
Za vami je že 40 let potovanj in dela v turizmu po vsem svetu. Je še kje košček sveta, ki je lepši od Maldivov in se je tam mogoče še bolj sprostiti?Seveda je na to težko odgovoriti, saj se ljudje med sabo razlikujemo in turistične kraje dojemamo različno. Poznam ljudi, ki se Maldivov branijo, saj si ne znajo predstavljati, kaj bi sploh lahko počeli na manjšem otoku. Ko pa se vendarle pustijo prepričati, so presenečeni in žalostni, da čas tudi tu tako zelo hitro teče. Lepota Maldivov presune vsakogar. Je pa seveda ves svet lep, na vsakem koščku sveta je nekaj lepega in zanimivega. Le ljudje te lepote različno dojemamo.
