21. oktobra lani bi morali v kinodvoranah gledati že 19 del filma Žrelo. Tako je vsaj napovedala uspešnica Nazaj v prihodnost 2. V resnici se je franšiza o pošastnem morskem psu, ki mu je največja zabava ubijanje kopalcev, izpela najkasneje do četrtega dela. Če upoštevamo, da smo to zimo v kinu pričakali že sedmi del vesoljske fantazijske franšize Vojna zvezd, ki se je prvič predstavila dve leti za Žrelom, smo lahko zadovoljni nad dejstvom, da je človeštvo precej bolj naklonjeno zgodbam, ki v nas vzbujajo radovednost nad skrivnostnostjo in raznolikostjo sveta, kot zgodbam, ki gojijo naša najbolj nizkotna občutja strahu in z njim povezanega sovraštva do drugih živih bitij.
Ko je Mauricio Hoyos Padilla pri mehiškem otoku Guadalupe pred nekaj leti v objektiv kamere ujel največjega doslej posnetega belega morskega psa, zato ni snemal pošasti, temveč veličastnega morskega plenilca. Vsaj 50 let stara samica Deep Blue (Globoka modrina) je bila skoraj tako velika kot morski pes v Žrelu, v času snemanja pa je bila tudi noseča.
