Vlada Mira Cerarja je začela postavljati prve temelje projekta drugi tir Divača–Koper. Po nekaterih napovedih naj bi namreč že danes obravnavala novo redno poročilo medresorske delovne skupine, ki išče rešitve za izvedbo nove povezave med Koprom in domačim železniškim omrežjem, uradno ocenjene na 1,4 milijarde evrov. Ob tem naj bi odločala o več sklepih. Eden od njih naj bi se po naših informacijah nanašal tudi na morebitno ustanovitev posebnega projektnega podjetja, ki bi bilo zadolženo za gradnjo drugega tira. Država bi imela v njem zgolj manjšinski lastniški delež.
Za zdaj je očitno, da so se na ministrstvu za infrastrukturo med dilemo, ali projekt v celoti prepustiti tujemu partnerju, ki bi ga gradil sam, financiral pa s posojili, ali pa ga prevaliti v breme državnega proračuna, čemur že od začetka mandata ostro nasprotuje minister za finance Dušan Mramor, odločili za tretjo, vmesno pot. Vlada naj bi tako že danes odločala o začetku priprave zakonske podlage za ustanovitev posebnega projektnega podjetja, ki bi bilo nosilec investicije. To bi postalo po tem, ko bi mu država v okviru javno-zasebnega partnerstva za to podelila koncesijo, ki bi zajemala tudi morebitno gradnjo tretjega pomola v Luki Koper.
Najpomembnejše je, da končni delež države v tem podjetju ne bo večji od 50 odstotkov, s čimer se naložba v drugi tir ne bi prištevala v javni dolg. Pod tem pogojem naj bi jo bilo pripravljeno podpreti tudi ministrstvo za finance.
Gre za prvi pomembnejši epilog dela skupine, ki jo je vlada ustanovila marca lani, odločanje vlade o njenih ugotovitvah pa časovno sovpada s prihajajočo skupno sejo vlad Slovenije in Madžarske, ki bo 22. januarja na Brdu pri Kranju. Kot smo razkrili v Dnevniku, so predstavniki obeh vlad že decembra lani začeli uradne pogovore o sofinanciranju gradnje drugega tira Divača–Koper. Po informacijah iz več virov je madžarska izvozna banka Exim projekt pripravljena podpreti s sto milijoni evrov. S tem denarjem bi dokapitalizirala prej omenjeno skupno podjetje in s tem postala ena od njegovih solastnic. Po navedbah naših virov bo prav projekt drugi tir Divača–Koper osrednja tema pogovora na skupni seji obeh vlad. To posredno potrjuje tudi včerajšnji odgovor vlade. »Na srečanju bodo v prvi vrsti obravnavani dvostranski odnosi, pri čemer bo v ospredju zlasti krepitev gospodarskega sodelovanja in sodelovanja na področju infrastrukture in energetike,« so nam pojasnili v vladi. Da bodo sklepi, ki jih bo na mizo dobila vlada, podlaga za nadaljevanje pogovorov z Madžari, nam je včeraj potrdilo več virov.
Med vlagatelji Rusi, Kitajci, Slovaki…?
Ključno vprašanje je, koliko potencialnih zasebnih vlagateljev je na način, kot ga načrtuje vlada, mogoče privabiti v projekt. Kot smo neuradno izvedeli, bi vložek Republike Slovenije v kapital skupnega podjetja znašal do največ dvesto milijonov evrov. Tudi zato naj bi ministrstvo, ki ga vodi Peter Gašperšič, v prihodnjih mesecih preverilo, ali je solastniški delež v projektu zanimiv tudi za druge države, ki so v precejšnji meri vezane na Luko Koper. Med njimi se v zadnjem času kot potencialno najresnejši partner omenja Slovaška. Vsaj na papirju je sicer zanimanja za drugi tir kar precej. Novembra je tako ministrstvo za infrastrukturo obiskala delegacija ruskih železnic. Še pred tem so bili tam na obisku predstavniki kitajske gradbeno-inženirske korporacije Sinohydro, ki naj bi ponudili več možnih finančnih modelov izvedbe projekta. Že junija so zastopniki kitajskega državnega infrastrukturnega velikana China Road and Bridge Corporation naši državi ponujali javno-zasebno partnerstvo za izvedbo projekta.
Nesporno ostaja dejstvo, da je finančna konstrukcija projekta še daleč od zaprte. Tako še vedno ni natančno jasno, v kolikšni meri bo projekt financiran z evropskimi sredstvi in denarjem Evropske investicije banke (EIB). Z njo se vlada o projektu drugi tir bolj ali manj resno pogovarja že skoraj leto dni. S koncesijo, ki bi dovoljevala gradnjo tretjega pomola v Luki, bi se država vsaj deloma lahko rešila tudi pred zagato, v katero se je lani spravila s strategijo upravljanja državnega premoženja in klasifikacijo državnih naložb. Oba dokumenta namreč Luko Koper opredeljujeta kot strateško naložbo države, v kateri bo ta ohranila večinski delež. To pa posledično pomeni, da ga država ne sme ponujati v zameno za investicijski vložek zasebnega kapitala, ki ga drugi tir zanima prav zaradi tega razloga.
Primož Cirman, Meta Roglič
