Čeprav je litijski župan Franci Rokavec na dan, ko je računsko sodišče litijski občini izdalo negativno mnenje o poslovanju med 1. januarjem 2014 in 31. marcem 2015, več medijem pojasnjeval, da imajo na občini že pripravljen načrt reševanja občinskih financ, ga v resnici nimajo. Rokavec se je namreč pri izjavah opiral na proračun za letošnje leto, a ta temelji tudi na 2,25 milijona evrov kredita, ki ga je Rokavec nameraval najeti v zadnjih dneh lanskega leta. Ker mu finančno ministrstvo zanj ni izdalo soglasja, bo finančna luknja občine še občutno večja, kot so sprva predvideli.
Spomnimo, da je seznam finančnih obveznosti občine, s katerim so se na zadnji seji seznanili občinski svetniki, ob koncu lanskega leta predvideval za 6,2 milijona evrov neplačanih računov; a le ob predpostavki, da bi se lahko dodatno zadolžili. Ker se to ne bo zgodilo, bo višina neporavnanih obveznosti podobna tisti s konca oktobra, ko je znašala 9,2 milijona evrov. S kreditom so namreč pred koncem lanskega leta želeli delno poplačati Trgograd, ki je gradil osnovno šolo Litija in čistilno napravo, ter podjetji IEI in Riko, ki sta prav tako sodelovali pri gradnji čistilne naprave. Poleg tega so želeli odplačati še kratkoročni kredit v višini 750.000 evrov.
Kako bo občini zdaj uspelo poravnati to posojilo in kakšno bo dejansko stanje obveznosti na zadnji lanski dan, ne vedo točno niti na občini, je priznal njihov pravnik Matija Habe. Povedal je le, da bodo pripravili nov načrt plačilnih prioritet, v katere bodo zajeli prej omenjena podjetja, kaj to pomeni za druge porabnike proračunskih sredstev in Rokavčevo napoved po konsolidaciji javnih financ, pa bodo razkrili šele v drugem branju najverjetneje na novo spisanega proračuna za letošnje leto.
Bodo spet kratko potegnili javni zavodi?
Tako nejasne finančne slike se najbolj bojijo v litijskih javnih zavodih, ki so ob preteklih likvidnostnih težavah občine prvi pristali na čakalni listi za izplačilo proračunskih sredstev. Pred kakšnim mesecem dni so jih zato še dodatno podkurile grožnje občinske uprave oziroma župana po globah in razrešitvah iz krivdnih razlogov, če ne bodo dosegali zastavljenih finančnih načrtov. Ta jeza se je pri posameznih vodjih zavodov še stopnjevala, ko so dobili potrditev računskega sodišča, da si občina zamud z izplačili ne bi smela privoščiti in da so prikrajšani na račun reševanja podjetja SVC Litija, ki ga občina po mnenju državnih revizorjev sploh ne bi smela ustanoviti, saj bi kompleks lahko zgradila sama.
A ne le da so iz proračunskih virov v podjetje z dokapitalizacijami vložili že 6 milijonov evrov in da bodo letos vanj vložili še poldrugi milijon evrov, revizorji Rokavcu pri projektu gradnje socialnovarstvenega centra očitajo tudi druge neracionalne odločitve. Očitki med drugim letijo na neupoštevanje postopkov in pravil o javnem naročanju ter neupoštevanje plačnega sistema, ki velja za javne uslužbence, zaposlene v gospodarski družbi. Rokavec je namreč med februarjem 2011 in februarjem 2013 na mesto vršilke dolžnosti direktorice SVC Litija kar sam imenoval takratno direktorico občinske uprave Tatjano Kržišnik in ji v tem času izplačeval še dodatnih 1350 evrov bruto plače za opravljanje funkcije, čeprav omenjeni funkciji po presoji računskega sodišča sploh nista združljivi. Od marca lani pa Kržišnikova za direktorsko mesto v SVC Litija prejema 4100 evrov bruto mesečne plače, ki jo revizorji pomenljivo primerjajo s skoraj tisoč evrov nižjo Rokavčevo plačo. Preseneča jih tudi, da je direktorica družbe plačana iz občinskega proračuna.
Na nepravilnosti pri imenovanju Kržišnikove na mesto vršilke dolžnosti direktorja SVC se je Habe odzval s pojasnilom, da so nekoga pač morali imenovati, ker se nihče ni javil na javni razpis, Kržišnikova pa se na očitke revizorjev ni odzvala.
