Decembra so v centralna skladišča humanitarnih organizacij Rdečega križa in Slovenske Karitas dostavili 235 ton prehranskih izdelkov. Gre za pomoč, ki jo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotavlja v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. »Ključni cilj tega ukrepa je zmanjšanje števila ljudi, ki jih je prizadela oziroma jih ogroža revščina in socialna izključenost,« so povedali na ministrstvu, kjer so na razpisu izbrali tudi dobavitelje prehranskih izdelkov. Kot so povedali, so od 18. decembra do konca leta v skladišča obeh organizacij že dostavili 115 ton testenin, 54.000 litrov sončničnega olja, 46 ton moke in 19,5 tone konzervirane zelenjave. Sicer so v okviru drugega javnega naročila za lani in letos skupno zagotovili nakup 4700 ton prehranskih izdelkov.
Junija organizacijama še mleko
Obe humanitarni organizaciji bosta prejeli skupno 800.000 kilogramov pšenične polnozrnate in pšenične bele moke, ki jo bo dobavilo podjetje Mlinopek iz Murske Sobote, enako količino jajčnih testenin, ki jih bo dobavil Mlinotest, 480.000 kilogramov brušenega riža in dva milijona litrov mleka, oboje bo dobavilo podjetje Alimco, 360.000 litrov jedilnega rafiniranega sončničnega olja bo dobavila tovarna olja Gea, 260.000 kilogramov konzervirane zelenjave, gre za fižol in pelate, pa Podravka. »Vsa hrana bo dobavljena v treh oziroma štirih dobavah. Prva že poteka, druga bo sledila marca, tretja septembra. Junija pa bomo Rdečemu križu in Slovenski Karitas kot izbranima partnerskima organizacijama, zadolženima za razdelitev hrane, dodatno dobavili še mleko,« so še povedali na ministrstvu.
Vse manj denarja za položnice
Spomnimo, da smo v Dnevniku pred kratkim opozorili na nekaj slabe volje med humanitarnimi delavci, ki so v minulem letu razdeljevali zgolj hrano in druge artikle, ki so jih kupili iz lastnih sredstev, sredstev iz fundacije FIHO in z denarjem, zbranim na številnih dobrodelnih akcijah. S tem so tudi zagotovili, da njihova skladišča niso bila povsem prazna in da ljudje, ki so zaradi stiske še kako odvisni od njihove pomoči, tega, da hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim za humanitarne organizacije še ni bilo, niso pretirano občutili. Kot opozarjajo humanitarni delavci obeh organizacij, pa se še kako pozna, da je ljudi, ki bi prispevali denar, vedno manj. Mnogi, ki so v stiski, se namreč nanje obračajo ne le s prošnjami za pomoč v hrani, pač pa tudi za plačilo položnic. Slednjim pa humanitarci ustrežejo vse težje. mm
