Pričakujte nepričakovano. Tako bi lahko rekli ob napovedi glavnih svetovnih dogodkov v letu 2016, če bi sklepali po tem, kako nenadejani so krojili minulo leto: begunska kriza v Evropi, ruski vojaški poseg v Siriji, grški referendum o varčevanju, vzpon Donalda Trumpa, napadi v Parizu... A vendarle, ob pogledu na koledar za naslednjih 363 dni je mogoče izluščiti, kaj bi poleg vsega nenapovedljivega znalo zaposlovati analiste, ko se bodo lotili leta 2016.
ZDA, Iran, Rusija, OZN
Med temi dogodki so vsaj štiri volitve. Ameriške bodo razpotegnjene čez vse leto in se bodo zares začele s 1. februarjem, ko bodo v Iowi potekale prve strankarske volitve za izbor predsedniškega kandidata demokratske in republikanske stranke. Obe imeni, skupaj s podpredsedniškima, bosta znani najkasneje na julijskih konvencijah, splošne volitve skupaj s kongresnimi pa bodo 8. novembra. Volitve so posebej zanimive za Slovenijo, saj se lahko zgodi, da bi bila prva dama ZDA Slovenka, če bi zmagal Trump. Večina analitikov sicer še vedno meni, da je to nemogoče in da bodo ZDA verjetno na čelu države prvič dobile žensko.
Šestindvajsetega februarja bo potekal prvi krog parlamentarnih volitev v Iranu z rekordnim številom 12.000 kandidatov za 290 sedežev (desetina je žensk). Obenem bodo za osem let izbrali 88 članov vplivnega sveta izvedencev, ki imenuje in nadzira vrhovnega voditelja. Predsednik Hasan Rohani upa, da bo na volitvah reformistična struja prevladala nad konservativno, oblasti pa vlečejo poteze, da bi volitve minile brez opaznih protestov, potem ko je po predsedniških volitvah leta 2009 na ulicah potekala zelena revolucija. Letošnje leto bo tudi preizkus za jedrski sporazum z Iranom, ki mu nasprotujejo tako iranski kot ameriški konservativci. Iran načrtuje, da bo že januarja izpolnil pogoje za umik sankcij.
Osemnajstega septembra bodo ruske parlamentarne volitve. Pričakovati je zmago Putinove Enotne Rusije v 450-članski dumi, kjer ima že zdaj večino.
Jeseni bodo potekale še ene volitve, ki so zanimive za Slovenijo. Generalnemu sekretarju OZN Ban Ki Munu se letos izteče drugi in zadnji petletni mandat, kandidat za položaj pa je tudi bivši slovenski predsednik Danilo Türk. Dolgotrajen in po mnenju kritikov preveč zakulisen proces izbire, ki je predvsem v rokah petih stalnih članic varnostnega sveta, se bo začel že ta mesec.
Zgodba leta Ciper?
Precej predvidljivo je, da bodo naslovnice krasile aktualne krize, predvsem sirska oziroma boj proti Islamski državi. Iraški premier Hajder Al Abadi po nedavnem zavzetju Ramadija napoveduje, da bo IS letos izgnan tudi iz Mosula, največjega mesta pod njegovim nadzorom, kar bi pomenilo simbolični padec kalifata. Glede na to, kako zelo se je uštel lani z napovedmi hitrega zavzetja Ramadija, mu ne bi preveč verjeli. Predvsem pa je usoda kalifata še bolj odvisna od razvoja dogodkov v Siriji. Pogajanja med vlado Bašarja Al Asada, čigar usoda ostaja veliko odprto vprašanje, in opozicijo se bodo začela ta mesec, Sirija pa naj bi prehodno vlado pod nadzorom OZN dobila do poletja. Vmes, 15. marca, bodo obeležili pet let od začetka vstaje proti Al Asadu.
Z dogajanjem je povezana tudi begunska kriza v Evropi, kjer je pričakovati nadaljevanje mučnega iskanja skupne politike in reševanje schengenskega območja. Morda bo EU že letos še pred enim velikim izzivom – britanski referendum o tem, ali naj država ostane v EU ali ne, bo potekal nekje med začetkom junija in koncem leta 2017. Še pred tem bodo Otočani 21. aprila praznovali 90-letnico kraljice Elizabete II.
V EU je pričakovati nadaljnja pogajanja z Grčijo o njenem dolgu. Na vzhodu Evrope tli konflikt v Ukrajini, kjer se bodo 26. aprila spomnili 30. obletnice jedrske nesreče v Černobilu, na jugu stare celine pa se morda obetajo pozitivne novice. Letošnje leto je zgodovinska priložnost za združitev Cipra, njegovega turškega in grškega dela. Referendum o novi ustavi in državi bo potekal marca. Ciprski Grki so nazadnje glasovali proti, tokrat pa so bolj naklonjeni združitvi, tako zaradi problemov Grčije kot naraščajoče moči in nepredvidljivosti Turčije pod predsednikom Tayyipom Erdoganom, ki bo 23. in 24. maja gostil prvi Svetovni humanitarni vrh.
Nekaj več je tudi možnosti, da bi letos dočakali preboj med Grčijo in Makedonijo glede imena slednje, kjer bodo potekale predčasne volitve. V Varšavi bo 8. in 9. julija vrh Nata, kamor bi Makedonijo ob rešitvi spora o imenu lahko povabili, Črno goro pa sprejeli.
Kitajska in Brazilija pod drobnogledom
Precej pozornosti bo namenjene Kitajski, ki bo v letu opice sprejela nov petletni gospodarski načrt, septembra bo obeležila 40 let smrti Mao Cetunga, pod drobnogledom bodo njeni negotovi gospodarski kazalniki ter dogajanje v Južnem Kitajskem morju, kjer je pričakovati nadaljevanje napetosti s sosedami in ZDA. Med velikimi državami bo pod drobnogledom Brazilija, ne samo zaradi avgustovskih olimpijskih iger, ampak tudi zaradi recesije, krčenja proračuna, socialnih nemirov in korupcijskega škandala predsednice Dilme Rouseff. In da čisto vse v letu 2016 ne bo strogo politično in s tega planeta: v vesolje bosta predvidoma prvič poleteli posadki indijskega plovila in zasebnega ameriškega podjetja SpaceX. Eden od vrhuncev vesoljskega dogajanja pa se bo začel julija, ko bo sonda Juno prispela do Jupitra in potem do konca oktobra razkrivala skrivnosti največjega planeta v osončju.
