Leto 2016 je vladajoča Škotska nacionalistična vlada (SNP) res razglasila za leto inovacij, arhitekture in oblikovanja, vendar hvalevredni dosežki in tradicija Škotov na teh treh področij ne bodo tisti, ki bodo v središču pozornosti. To bodo spet, že tretje leto zapored, velike politične odločitve Škotov, od katerih je odvisno, kdaj se bodo spet izrekali o neodvisnosti. Na prvem referendumu o neodvisnosti (po več kot treh stoletjih politične unije z Anglijo) septembra 2014 je zanjo glasovalo 45 odstotkov Škotov. Proti neodvisnosti jih je bilo 55 odstotkov. Če bi se večina odločila za neodvisnost, bi to Škoti razglasili marca letos. Priložnost zamujena se utegne vrniti prej, kot so številni zagovorniki neodvisnosti mislili po porazu jeseni 2014.
Ključne škotske volitve
Pravkar minulo leto je bilo uradno leto odlične škotske hrane in pijače, pa je bilo ne samo za Škotsko, ampak za vso Britanijo vseeno v znamenju spektakularnega šokantnega uspeha SNP na majskih britanskih splošnih volitvah. SNP je pod vodstvom nove voditeljice in škotske prve ministrice Nicole Sturgeon zasedla 56 od 59 sedežev v britanskem parlamentu, ki jih volijo v škotskih volilnih okrožjih, in postala tretja najmočnejša britanska stranka. Laburisti, konservativci in liberalni demokrati so na Škotskem osvojili samo po en sedež. Ni presenetljivo, da SNP trdi, da konservativci z enim samim poslancem na Škotskem niso legitimna britanska vlada.
Eno od dveh največjih političnih vprašanj za Škotsko in njeno prihodnost v letu 2016 je, ali lahko SNP na volitvah škotskega parlamenta, ki bodo maja letos, ponovi ta neverjetni uspeh. Če bi ga, bi bilo to enako glasovanju Škotov za… neodvisnost.
Nicola Sturgeon Škotom pravi takole: »Za tiste, ki si želijo, da bi bila Škotska neodvisna, je na teh volitvah razumen samo en glas: glas za SNP!« Veliko je odvisno od tega, v kakšni obliki bo SNP drugi referendum vključila v volilni program: zdaj kaže, da ga je napovedala v prihodnjih petih do desetih letih. Volitve 129 poslancev škotskega parlamenta bodo 5. maja. To bodo šele pete volitve po pridobitvi velike avtonomije in ustanovitvi škotskega parlamenta leta 1999. Na prvih dveh so zmagali laburisti, ki so proti neodvisnosti, na tretjih in četrtih SNP, ki je bila vedno za neodvisnost. Ko gre za vprašanje neodvisnosti, je Nicola Sturgeon veliko boljši politik, kot je bil njen predhodnik Alex Salmond, zdaj samo poslanec v britanskem parlamentu. Medtem ko je Salmond neodvisnost vedno razglašal za neizogibno, Sturgeonova vedno pravi, da je škotska neodvisnost v rokah škotskega naroda. Sturgeonova pravi, da je nov referendum neizogiben, če si ga bo želela prepričljiva večina Škotov, in da bi se njena vlada za razpis novega referenduma odločila, če bi imela na voljo dokaze, da bi večina Škotov dejansko glasovala za neodvisnost.
Leto optimizma in ambicij
V novoletni poslanici (ne samo) Škotom je dejala, da je leto 2016 za Škote leto optimizma in ambicij. Dobre štiri mesece pred škotskimi volitvami raziskave SNP napovedujejo ne ravno ponovitve lanskega spektakla na britanskih volitvah, vseeno pa velik uspeh: osvojitev 62 odstotkov glasov, s katerimi bi zasedli 78 od 129 sedežev škotskega parlamenta (zdaj jih imajo 69).
Vse kaže, da bodo Škoti svoj novi parlament volili samo mesec ali dva, preden bodo skupaj z drugimi Britanci odšli na referendum o britanskem članstvu v EU. Morebitna odločitev večine britanskih volilcev za odhod iz EU bi zelo hitro prinesla ponovitev referenduma o škotski neodvisnosti. Najnovejše raziskave kažejo, da bi se večina Škotov, če bi bil referendum zdaj, odločila za neodvisnost.
