V prazničnem času, ko si pred lesketajočim okrasjem večina Evropejcev poklanja darila, je na družbenih omrežjih zaživelo gibanje za prav posebno obdarovanje. Skupina Norvežanov se zavzema za to, da bi sosedom Fincem za 100. rojstni dan njihova država poklonila goro, ki bi postala najvišji vrh v deželi tisočerih jezer.
Niti za pol Triglava, a vseeno velika gesta
Nasprotno od Norveške, katere najvišji vrh Galdhøpiggen kraljuje z 2469 metri višine nad morjem, Finska ne premore niti ene mogočne vzpetine, kaj šele gorovja. Najbolj se približa nebu v pogorju Halti, kjer njena najvišja točka stoji sredi pobočja. Tako je na meji z Norveško že marsikateri finski pohodnik hrepeneče zrl nekaj deset metrov na sosedsko ozemlje, kjer se sedem metrov višje »bohoti« vrh Hálditšohkka, ki zre na finsko pogorje z višine 1331 metrov nad morjem. Vrh ekstravagantnega imena med norveškimi očaki ne zaseda niti mesta med 200. najvišjimi. Da bi malo višji hrib po norveških standardih postal del Finske, bi se morala meja med skandinavskima državama premakniti za nekaj deset metrov severno in vzhodno proti norveški strani. Skupno gre za 0,15 kvadratnega kilometra površine.
Prvi med norveškimi božički je nekdanji norveški geodet Bjørn Geirr Harsson, ki se je že leta 1972, med merjenjem gravitacijske sile na norveško-finski meji, vprašal, zakaj je Finska ostala brez »svojega« najvišjega vrha. Zdaj, ko se bliža stoletnica finske osamosvojitve – Finci so se izvili izpod ruskega jarma 6. decembra 1917, zgolj mesec dni po ruski revoluciji, a še med prvo svetovno vojno – je po Harrsonovem mnenju napočil idealen trenutek za norveški poklon Finski. V ta namen je že poslal pismo na norveško ministrstvo za zunanje zadeve, ki na predlog še ni odgovorilo. Cathrine Frøstrup, prva dama norveške kartografije (direktorica inštituta Kartverket), pa je medtem že izrazila podporo gesti: »Dobra ideja in lepo darilo državi, katere najvišja točka sploh ni gorski vrh.«
Največje navdušenje in podporo norveškemu darilu Finski pa so doslej izrazili uporabniki facebooka. Vodja kampanje, študent Sondre Solberg Lund, ki nagovarja Norvežane s sloganom »Popeljimo Fince do novih višav«, je na stran privabil na tisoče podpornikov. Od začetka decembra je bila ideja všeč že skoraj 12.000 uporabnikom. Odprtih rok pa bi novo goro sprejeli tudi Finci, po pojasnilih finskega geodetskega inštituta za premik meje ni nobenih pravnih zadržkov. Na koncu bo najverjetneje odločala politična volja.
Poklanjanje ozemelj izjema, ne pravilo
Skandinavski politiki so v preteklosti že večkrat dokazali, da so sposobni najti dogovor s kolegi iz soseske. Norveško darilo tako niti ne bi pomenilo nekega precedensa na tem področju, Finska je namreč že pred nekaj desetletji dobila delček švedskega ozemlja. Meji Švedske in Finske sta se sekali prav pri svetilniku na otoku Åland. Državi sta ju leta 1981 prilagodili tako, da danes celoten svetilnik stoji na finskem ozemlju.
Podobnih dogovorov so sposobne ne le demokratično izredno napredne države iz Skandinavije, temveč v očeh mnogih tudi precej bolj zaostale države. Peru je denimo letos Boliviji za 99 let odstopil košček obale, s čimer se je ta najrevnejša država Južne Amerike vrnila na zemljevid pomorskih držav – tja, od koder jo je pred dobrim stoletjem po večletnih vojaških spopadih pregnal Čile. Skozi današnje oči bi lahko kot dar opredelili tudi rusko prodajo Aljaske Združenim državam Amerike. V kupčiji z Rusi je takratni ameriški predsednik Andrew Johnson za 1,5 milijona kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja velikost dveh zveznih držav Teksas, odštel pičlih sedem milijonov dolarjev. Za en hektar so ZDA preračunano plačale manj kot en cent.
Spreminjanje mej je na žalost pogosto precej bolj zapleteno kot sklenitev preproste kupčije ali darilne pogodbe. Slovenci in Hrvati se na primer že nekaj časa nismo sposobni dogovoriti o poteku meje v Piranskem zalivu. Hrvaška ima odprta vprašanja o meji z večino sosedskih držav, kar priča o nepripravljenosti na konsenz in precej nižjo politično kulturo v tem delu Evrope kot v Skandinaviji. Ponekod je seveda še precej huje, za primer tega ni treba pogledati dlje od dogajanja na nekoč ukrajinskem Krimskem polotoku.
Eden od bralcev je pod novico o norveškem darilu Finski v šali zapisal: »Če jim boste poklonili vrh gore, ga bodo jemali za samoumevnega. Edini način, da ga bodo res cenili, je, da si ga priborijo v veličastni bitki.« Na žalost takšno stališče smrtno resno jemljejo številne države še danes.
